Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Umrl eden od stebrov osamosvojitvene vojne Vinko Beznik

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 02. 11. 2022 / 08:21
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 02.11.2022 / 08:30
Ustavi predvajanje Nalaganje
Umrl eden od stebrov osamosvojitvene vojne Vinko Beznik
Vincencij (Vinko) Beznik (15. julij 1956 – 1. november 2022). FOTO: TW VSO

Umrl eden od stebrov osamosvojitvene vojne Vinko Beznik

Ob smrti Vincencija (Vinka) Beznika, enega ključnih mož v slovenski osamosvojitveni vojni, se vrstijo izrazi sožalja tudi s političnega vrha.

»Počivaj v miru, Vinko. Eden od stebrov Manevrske strukture narodne zaščite v nevarnih časih,« se je na Beznikovo smrt odzval predsednik SDS in obrambni minister v osamosvojitveni vladi Janez Janša.

Prvi premier Lojze Peterle pa: »Vinku Bezniku, preminulemu poveljniku specialne enote slovenske policije v času vojne za Slovenijo, se zahvaljujem kot takratni predsednik vlade in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) za neprecenljiv prispevek pri obrambi osamosvojitve. Njegovim najbližjim in soborcem izrekam iskreno sožalje.«

Slovenski predsednik v odhajanju Borut Pahor pa je zapisal: »Ob smrti Vinka Beznika, nekdanjega poveljnika specialne enote Republiškega sekretariata za notranje zadeve (RSNZ) in slovenske policije, pripadnika MSNZ in prejemnika srebrnega častnega znaka svobode, izrekam iskreno sožalje njegovim svojcem. V našem spominu bo ostal kot ena ključnih oseb slovenske osamosvojitvene vojne.«

Kdo je bil Vinko Beznik?

Vincencij (Vinko) Beznik (15. julij 1956 – 1. november 2022) je bil med pripravo za obrambo slovenske suverenosti poveljnik specialne enote policije. Bil je tudi del skupine ključnih akterjev slovenske osamosvojitve, ki so 7. septembra 1990 na Pristavi nad Stično sprejeli in formalizirali strateške dokumente za vojaško zavarovanje slovenskega osamosvajanja. Sestanka so se udeležili še Janez Janša, Igor Bavčar, Tone Krkovič in Jože Kolenc.

Dokumenti so bili, kot navaja VSO, podlaga za sklepno fazo organiziranja vojaško-policijske organizacije MSNZ, na kateri je ob napadu JLA na samostojno Slovenijo temeljil oboroženi odpor. V dokumentih je bila JLA tudi prvič jasno opredeljena kot morebitni agresor in ključna nevarnost za slovensko osamosvojitev.

O vlogi v projektu MSNZ je Beznik zapisal (vir: Enciklopedija osamosvojitve): »Ena od osnovnih nalog specialne enote policije je bilo tudi spremljanje tovorov orožja, zavarovanje prevozov in razmeščanje orožja po celotnem ozemlju Slovenije. Varovanje teh tovoro je bilo dvojno: pred nasprotnikom (JLA in KOS) in pred nami samimi. Večina ljudi namreč ni vedela, za kaj pravzaprav gre in čigavo je to orožje. Včasih smo bili v neprijetnem položaju, ko smo morali legalni oblasti oziroma policiji govoriti o tem, kaj prevažamo. Včasih se je vse izteklo bolje zaradi osebnih poznanstev, kot pa če bi upoštevali hierarhijo.«

Leta 1993 je prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije »za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije«.

Kupi v trgovini

Izpostavljeno
Zmagoslavno leto
Monografije
39,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh