V 80. letu starosti je umrl pesnik in prevajalec Ciril Bergles. Med sedemnajstimi pesniškimi knjigami je dve zbirki izdal tudi pri založbi Družina: Noč, nato še dan (1996) in Tvoja roka na mojem čelu (2006).

Prvo pesniško zbirko, Na poti v tišino, je Ciril Bergles v samozaložbi izdal šele pri 50. letih, nato pa se je v treh desetletjih podpisal pod obsežen in tematsko raznolik pesniški opus.

KAJ JE TAM ONKRAJ

V mraku stojim pod jasnim nebom

in čakam, da mi razkriješ

svoje Vesolje.

Rad bi vedel,

kaj je Onkraj,

kaj je popoln mrak.

Mislim na nekaj tako popolnega,

kot je spričo mraka

moje Upanje. (Iz zbirke Tvoja roka na mojem čelu)

Eden od vrhov religiozne lirike

»Berglesove pesmi v tej zbirki so poezija o iskanju Boga in poezija o njegovem razodevanju prek lepote in dobrote ustvarjenih bitij. Je poezija samotnega iskanja, kjer na vprašanja o božjih skrivnostih odgovarjajo drevesa, trave, rosne kaplje. Toda hkrati je to poezija o pesnikovi osebni duhovni poti k Bogu in vizija konca te poti,« je v spremni besedi k pesniški zbirki Tvoja roka na mojem čelu zapisal Matija Ogrin. »Pesnik odkriva, da je pot k Bogu nazadnje prava, velika pot k samemu sebi. Velika pot, pot brez konca. Brez vrnitve. Velika pot, ker je naravnana k velikim, k poslednjim stvarem. In velika zato, ker je na tej poti Njegova roka v resnici vselej na mojem čelu. Velika pot, na kateri človek najdeva mero svoje popolnosti. Bergles jo je skušal izraziti v stihu in ustvaril je enega od vrhov svoje poezije, pa tudi enega od vrhov slovenske religiozne lirike.«

ZA VSE IMAŠ MERO

Za vse imaš mero, Gospod:

morje meriš z valovi,

nebo z oblaki in krili ptic,

a nas – s trenutki.

Veter se odpočije na listih,

voda v očeh,

a mi šele v smrti,

ko se zasenčeni naslonimo

na Tvojo Luč. (iz zbirke Tvoja roka na mojem čelu)

Učitelj, prevajalec, pesnik

Ciril Bergles se je rodil 18. julija 1934 v Repčah pri Ljubljani. Diplomiral je na Filozofski fakulteti iz slovenščine in angleščine, ter na AGRFT gledališko režijo. Dolga leta je poučeval slovenščino, zadnja leta pred upokojitvijo pa je deloval kot gimnazijski ravnatelj.

Poleg pisanja poezije je Bergles tudi veliko prevajal iz španščine in angleščine. Med avtorji, ki jih je prevedel in knjižno izdal, so Ernesto Cardenal, Fernando Pessoa, Alejandra Pizarnik, Luis Antonio de Villena, Jaime Gil de Biedma, Adrienne Rich, Luis Cernuda, Miguel de Unamuno, Konstantin Kavafis, Rafael Alberti, Federico Garcia Lorca, Cesar Vallejo. Pripravil je več antologij, na desetine literarnih večerov in več kot 130 literarnih nokturnov za Radio Slovenija. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim Jenkovo za zbirko Moj dnevnik priča.

NEKEGA DNE

Nekega dne, Gospod, boš svetu

vrnil popolnost in pravičnost.

Nekega dne,

Gospod,

mu boš vrnil

popolnost po meri travne bilke,

žitnega zrna, rosne kaplje …

Nekega dne, ko nas bo jutro prebudilo

s prvimi žarki in se bova Ti in jaz

dvignila z mirnih valov morja ali reke,

iz sanj pozabljenih nagrobnikov.

Nekega dne zarana

bo popolnost tega sveta

spet odsevala Tvojo prosojno

enostavnost. (iz zbirke Tvoja roka na mojem čelu)

TVOJA ROKA NA MOJEM ČELU

Brez vsake razumnosti

se je vse izselilo v temo

in tema je po svoje urejala svet.

Jutro, ko se spet rodi mlada luč,

je bilo še silno daleč.

Moje oči so uhajale na nebo,

k Tvojim daljnim Lučem.

Upal sem, da mi boš poslal

neko znamenje,

zakaj moja stiska

je bila velika kot morje.

In se je nenadoma

iz vesoljne teme spustil

drobni žarek svetlobe

na moje čelo.

Je bila to Tvoja roka,

ki se me je za hip dotaknila?

Ali samo sen?

Od tedaj slutim,

da si mi blizu, Gospod.

A jaz bi Te rad spoznal

kot prijatelja in bil prepričan,

da je svetloba, ki prihaja

z neba, zares od Tebe.

A čim bolj tipam za Teboj,

tem skrivnostnejši se mi zdiš,

tem bolj nedosegljiv.