Izseljensko društvo Slovenija v svetu je sporočilo žalostno vest, da je v ponedeljek, 7. januarja, zvečer v Buenos Airesu v 92. letu starosti umrl arhitekt, pisatelj in urednik Marijan Eiletz.

Prejemnik nagrade svetlobnica za roman Krik brez odmeva

Leta 2015 mu je založba Družina podelila prvo nagrado svetlobnica, in sicer za roman Krik brez odmeva, ki je izšel naslednje leto. Zgodba temelji na resničnih dogodkih, vendar odseva tudi pisateljsko fantazijo, osebne izpovedi je malo, saj se je Marijan Eiletz opiral na zgodovinska dejstva. Podelitve nagrade se ni udeležil, se je je pa njegov sin Mateo, ki je poskrbel, da je Marijan Eiletz dogodek spremljal prek skypa.

V tujini ostal dejaven v slovenski skupnosti
Marijan Eiletz se je rodil 8. aprila 1926 v Slovenj Gradcu. Kot najstnik se je pridružil domobrancem in maja 1945 odšel z begunci na Koroško in se od tam 1948 odselil v Buenos Aires, kjer je 1958 doktoriral iz arhitekture. Leta 1964 je ustanovil lasten projektivni biro. Načrtoval je industrijske, zlasti pa cerkvene in šolske zgradbe, med drugim Slomškov dom (1959) in osrednjo cerkev v okviru Slovenske hiše (1971-1974) v Buenos Airesu.
V Slovenski kulturni akciji je deloval v likovnem odseku na področju scenografije in opreme knjig ter bil v letih 1992−2002 tudi njen predsednik. Marijan Eiletz je bil ves čas dejaven tudi v slovenski skupnosti: opremljal je knjige, organiziral kulturne in spominske prireditve, predaval, urejal reviji Meddobje in Glas Slovenske kulturne akcije. Leta 2000 je v Sloveniji izšla njegova knjiga Moje domobranstvo in pregnanstvo.
Kot dolgoletni predsednik Slovenske kulturne akcije je bil tesno povezan z društvom Slovenija v svetu. Pod njegovim predsedovanjem so leta 1994 skupaj pripravili praznovanje 40. obletnice SKA v Cankarjevem domu. Predstavili so se z raznimi razstavami, predavanji in z osrednjo akademijo v Gallusovi dvorani ter izdali priložnostni zbornik, podobno je bilo leta 1997, ob Evropskem mesecu kulture.
Zasnoval je številne scene za gledališke igre. Prav ob delu za gledališko predstavo je sredi petdesetih let spoznal Pavči Maček, tudi izseljenko, ki se je po drugi svetovni vojni s sestro Polonco čudežno rešila iz teharskega taborišča. Poročila sta se leta 1957, v zakonu so se jima rodili trije otroci.
»Za mnogo prelepih ustvarjalnih trenutkov, ki smo jih skupaj preživeli smo mu posebej hvaležni in ga bomo ohranili v lepem spominu,« so zapisali pri društvu Slovenija v svetu.

Tone Gorjup, Marijan Eiletz, Argentina, Ognjišče, 1. 4. 2026
Foto: Tino Mamič

Preberite tudi: 

Intervju z Marjanom Eiletzem

Podelitev nagrade svetlobnica