Debora Kayembe FOTO: Vatican Media

Debora Kayembe iz Konga je nova rektorica Univerze v Edinburghu. Pravnica in odvetnica za človekove pravice se želi pri svojem delu, kot je pojasnila v pogovoru za angleško uredništvo Radia Vatikan, osrediniti na boj proti rasnemu razlikovanju.

Stara je 46 let, izobrazbo je pridobila v svoji domovini Kongu. V Veliko Britanijo je pobegnila iz političnih razlogov, tam pa je pravnica, specializirana za človekove pravice, svoje življenje morala na novo začeti na nižji stopnički: kot prevajalka za migrante. Pred dnevi je bila izbrana za novo rektorico ugledne škotske univerze v Edinburghu. To je v nekaj vrsticah povzeta življenjska zgodba Debore Kayembe. Kongovka, ločena mati dveh otrok, je v pogovoru za Radio Vatikan pokazala precejšnjo mero vztrajnosti in odpornosti, ki daje vedeti, s kakšno notranjo odločenostjo se bo tudi na novem položaju borila za človekove pravice in proti rasizmu.

»Od leta 2000 sem kot odvetnica delala v Matadiju (na zahodu Konga), leta 2011 pa sem prišla do mednarodnega kazenskega sodišča,« Kayembova opisuje začetke svoje poklicne poti. Leta 2003 se je končala vojna v Buniji na vzhodu Konga in na prošnjo tedanjega predsednika Johna Kabile je mlada pravnica postala svetovalka za civilnodružbena vprašanja pri obnovi države. Na tem položaju se je uveljavila, z delegacijo je celo obiskala opustošeno območje državljanske vojne in raziskovala množično kršenje človekovih pravic, predvsem nad ženskami. »Človek je sposoben marsičesa, toda to, kar sem videla v Buniji, je bilo popolnoma nesprejemljivo,« se spominja odvetnica. »S pisnim poročilom sem se vrnila v Kinšaso in zaradi tega poročila sem bila deležna številnih groženj s smrtjo. Zato sem zapustila Demokratično republiko Kongo in pristala v Združenem kraljestvu.«

Nov začetek v Veliki Britaniji

Tam se je izkazalo, da njen študij in odvetniška licenca nimata prav visoke vrednosti, ker je v Kongu študirala in delovala v francoskem jeziku. Kot pojasnjuje, je morala začeti znova. Toda: drugim migrantom iz Afrike je šlo v Veliki Britaniji še slabše, »niti svoje zgodbe niso znali povedati,« se spominja svojih začetkov na Otoku. Zato je sklenila, da bo najprej postala prevajalka in na ta način s svojimi sredstvi opozarjala na krivično obravnavo tujcev v Združenem kraljestvu. »Prednost je bila, da sem lahko zaslužila dovolj denarja, s katerim sem lahko znova začela svojo odvetniško poklicno pot tudi v Veliki Britaniji.« Po šestih letih je dosegla svoj cilj, mednarodno kazensko sodišče je Kongovki zaupalo položaj odvetnice za žrtve vojne, čeprav njene odvetniške izobrazbe v Angliji sprva niso priznali. Drugače je bilo na Škotskem, ki ima svoje zakone. In tako se je Debora Kayembe leta 2011 s svojima majhnima hčerkama preselila v Edinburgh.

»Z dolgoletnimi izkušnjami kot prevajalka sem bila na Škotskem precej zaželjena. Zato finančno nisem trpela. Kljub temu sem si želela nadaljevati svoje delo na področju človekovih pravic in pripovedovati svojo begunsko zgodbo, da bi opozarjala na krivice in rasno razlikovanje, ki so še vedno močno navzoči v britanskem pravnem sistemu.« Pot do tja jo je vodila prek Nacionalnega begunskega sveta na Škotskem, ki se mu je pravnica iz Konga pridružila kot prostovoljka. Tam je delovala brezplačno – vendar ne zastonj. »Tam me je begunski svet odkril, ali še bolje, odkril je stvarnosti, ki jih migranti in begunci doživljajo v Veliki Britaniji. Začela sem javno kritizirati zakone in programe, ki niso primerni za ljudi iz drugih držav. Postanejo tarča, ker niso rojeni v Veliki Britaniji ali ker niso tam študirali.« Njena vedno glasnejša prizadevanja, samozavestno pojasnjuje Kayembova, so pritegnila pozornost večjih organizacij na Škotskem.

FOTO: Vatican Media

Tudi sama žrtev rasnega razlikovanja, vztraja pri krščanski drži

In tako je govorila v škotskem parlamentu, Škotska narodna akademija jo je imenovala za svojo članico – kot prvo žensko, prvo nebelko in prvo osebo iz Afrike.

Ali je bila tudi sama izpostavljena rasizmu? Jasen »da«. Debora Kayembe se dobro spominja, kako so ji med globalno vstajo proti rasizmu po umoru Američana Georgea Floyda prerezali avtomobilske pnevmatike. In po izvolitvi za univerzitetno rektorico so jo spletni troli žaljivo imenovali »angel maščevanja« in »opica«.

Na vprašanje o svojem najpomembnejšem poslanstvu, ki ga želi posredovati žrtvam rasizma, Debora Kayembe odgovori s krščansko držo: »Ne vračajte hudega s hudim. V odpuščanju je moč. Spoznavanje ljudi, ki vas preganjajo, jih postavi v kontekst položaja, v katerem se nahajate. Bodite strpni tudi do vseh, ki vas obsojajo. Zahtevajte dialog s temi ljudmi. Vedno obstaja razlog za krivice. Vedno si prizadevajte videti pozitivno plat. Prihodnost nam vedno nudi ogromno stvari.«