Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

V Beneški palači v Rimu na ogled razstava 'Moč in milost: sveti zavetniki Evrope'

Za vas piše:
Radio Vatikan
Objava: 09. 10. 2009 / 07:27
Oznake: Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:05
Ustavi predvajanje Nalaganje

V Beneški palači v Rimu na ogled razstava 'Moč in milost: sveti zavetniki Evrope'

Razstavo sta včeraj odprla vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone in italijanski premier Silvio Berlusconi

Od 8. oktobra do 10. januarja je v Beneški palači v Rimu na ogled razstava 'Moč in milost: sveti zavetniki Evrope'. Obiskovalec se lahko sprehodi skozi dva tisoč letno zgodovino Evrope, njeno kulturno, družbeno in politično stvarnost, ki je na izviren način prepletena s krščanskimi svetniškimi liki. Razstava skozi prizmo svetosti prikazuje odnos med posvetno in duhovno oblastjo v evropskem prostoru, ki je globoko zaznamoval dva tisoč letno zgodovino zahodnega krščanstva, čeprav ne brez obdobij ideološke nesloge in ostrih konfliktov.

Vsega skupaj obstaja sedemdeset svetnikov in svetnic, ki so jih evropski narodi vzeli za svoje zavetnike, medtem ko je zavetnikov celotne evropske celine šest: sv. Benedikt iz Norcie, sv. Ciril in Metod iz Tesalonike, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska in sv. Terezija Benedikta od Križa. Razstavljena dela prihajajo iz največjih evropskih muzejev, med njimi je moč najti imena znanih umetnikov, kot so van Eyck, Memling, Mantegna, Del Sarto, van Dyck, Tiziano, Veronese, El Greco, Guercino, Caravaggio, Murillo in Tiepolo, na ogled pa so tudi dragoceni dokumenti in kodeksi, ki pričujejo o bogati dediščini svetosti v Evropi.

Razstavo sta včeraj odprla vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone in italijanski premier Silvio Berlusconi, otvoritveni govor pa je pripadal kardinalu Bertoneju, ki je med drugim dejal, da pričujoča razstava usmerja k lepoti umetniških del, ki v nas vzbujajo željo, da bi v nas in okrog nas gojili najvišje ideale, kakor so to počeli svetniki, ki so z močjo krščanstva gradili Evropo. Spomnil je na besede papeža Benedikta XVI., da je človekova svoboda vedno nova in zato mora vsaka oseba in vsaka generacija na novo sprejemati svoje lastne odločitve. Tudi največje vrednote iz preteklosti ne morejo biti le preprosto podedovane, ampak morajo postati naše in obnovljene z osebno izbiro, ki je pogostokrat tudi boleča, kot je zapisal papež v pismu o pomenu vzgoje in izobraževanja.

Kardinal Bertone je tudi dejal, da je evangelij iz vsakega stoletja in vsakega naroda dvignil dobre, bistre in pogumne ljudi, ljudi, ki molijo, ki se učijo, ki delajo, ki iščejo Božje kraljestvo in pravičnost in se posvečajo pomoči bližnjemu. Izpostavil je, da Božje kraljestvo ni rezervirano le za izjeme, rekoč, da vsaki človeški dejavnosti pripada njena milost. Cerkev si je vedno prizadevala vzgajati človeka v zavesti, da vsako njegovo dejanje prinaša tudi blagoslov in milost. Ta njena naloga je po Bertonejevih besedah še posebej pomembna v današnjem času, ko je tako pogosto zaznati notranjo praznino novih generacij. Oči mladih ljudi so pogostokrat ujete v virtualne podobe in njihova ušesa zamašena z glasbenimi napravami, da ne bi pogledali vase in da ne bi slišali sami sebe. V vsakodnevnem prizadevanju za kvalitetnejše življenje bo krščanstvo vedno najboljši in najtrdnejši zagovornik, je še dejal kardinal Bertone.

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh