Lanskega decembra smo v komentarju »Brbotanje na desni« navrgli možnost črnega scenarija za slovensko desno sredino na junijskih evropskih volitvah, saj je tedaj še dišalo po tem, da bi utegnilo priti do velikega števila samostojno sodelujočih pomladnih strank in posledično drobljenja glasov do te mere, da bi se v Evropski parlament prebila le ena, kakih 25 % glasov s te strani pa bi šlo v prazno. Danes, pet mesecev pozneje, te nevarnosti desno od sredine ni več, preselila se je na drugo stran reke.

Namesto petih le tri

Namesto petih, pogojno rečeno, desnosredinskih strank bodo namreč na volitvah čez mesec dni nastopile le tri. Poleg obeh parlamentarnih, opozicijskih, torej SDS in NSi, še zunajparlamentarna SLS, ki stavi vse na nov obraz v politiki – nosilca liste dr. Petra Gregorčiča, ki navdušuje s svojo retorično spretnostjo in intelektualnim nabojem. Dveh strank ali list, ki sta vzniknili šele nedavno, Platforme sodelovanja dr. Anžeta Logarja in Glasu upokojencev Pavla Ruparja, na evropskih volitvah ne bo.

Bolje kaže Prebiliču

Javnomnenjske raziskave obetajo SDS vsaj tri, verjetno pa celo štiri mandate. Tudi NSi se za en stolček ni bati, bolj vprašljiva je SLS. Najbrž se bo ena od zunajparlamentarnih strank v Evropski parlament prebila, vendar trenutno bolje kaže zeleni Vesni s prav tako prepoznavnim in širše sprejemljivim nosilcem liste, kočevskim županom dr. Vladimirjem Prebiličem, ki je že na predlanskih predsedniških volitvah v dokaj ostri konkurenci prepričal desetino opredeljenega volilnega telesa.

Dva povsem različna koncepta glasovanja

Bliže kot so evropske volitve, več je zunajparlamentarnih strank, ki si lahko nadejajo vsaj 4 do 5 % podpore. To za vstop v Evropski parlament ne bo dovolj, lahko pa – če upoštevamo, da so za marsikoga letošnje volitve tehtanje pred prihodnjimi državnozborskimi – zbistri njihov domet, čeprav je treba jasno poudariti, da gre za dva povsem različna koncepta glasovanja, kar je možno najbolj plastično ponazoriti ravno s primerom Vesne in Vladimirja Prebiliča.

Evropske in državnozborske volitve

Na evropskih volitvah, enako kot na predsedniških, lahko namreč vsakdo z volilno pravico voli katerega koli kandidata na kateri koli listi. Na državnozborskih volitvah lahko voliš le kandidata v svojem volilnem okraju. To konkretno pomeni, da lahko Prebilič junija letos Vesni sam zagotovi vseh 10 %, kolikor ji jih pripisujejo javnomnenjske ankete, na državnozborskih pa bi ji, ker bi kandidiral zgolj v Kočevju, prinesel le kvečjemu 0,3 % glasov. Na evropskih volitvah torej Vesna potrebuje le enega Prebiliča, na državnozborskih pa vsaj 20.

Drobljenje glasov na levi

Tudi zato imajo zunajparlamentarne stranke čez mesec dni realne možnosti za osvojitev (vsaj) enega mandata, pa čeprav je prag vsaj dvakrat tolikšen kot na parlamentarnih volitvah. No, tu pa pridemo do preobrata v primerjavi z decembrskimi obeti: med petimi zunajparlamentarnimi strankami, ki se jim obeta vsaj 4- do 5-odstotna podpora, so kar štiri (Vesna, Pirati, DeSUS in pogojno Resni.ca), ki gnezdijo levo od sredine. Nevarnost drobljenja glasov se je torej preselila na levo.

Pod črto

Pod črto: ogromna večina evropskih poslancev iz Slovenije (izjema je bil morda Igor Šoltes z liste Verjamem) je bila doslej izvoljena zato, ker so bili na pravih mestih na pravih listah. Tokrat bi, vsaj v enem primeru, utegnilo biti ravno nasprotno in bo stranka osvojila en mandat zato, ker je našla pravo ime za nosilca liste, pa čeprav do nedavnega z njo ni bil v ničemer povezan. In zdaj stavi skoraj izključno nanj. Ali bo to Vesna s Prebiličem ali SLS z Gregorčičem, pa je nehvaležno napovedovati.