Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje
Zgodovina

Srce za Evropo

James Bogle, Joana Bogle

34,90€
Zmanjšaj
Dodaj
Na zalogi
Dostava: 2-4 dni
Srce za Evropo
Srce za Evropo
34,90€

Lastnosti

Koda: 978-961-04-0521-4
Založba: Družina
E-knjiga: Ni e-knjiga
Leto izdaje: 2018
Število strani: 288
Vezava: mehka
Mere: 155 x 235

O izdelku

Zgodba zadnjega cesarja in cesarice Avstro-Ogrske je romantična in ganljiva pripoved o pogumu in veri, njen del pa so tudi usodni zgodovinski preobrati, vključno z razpadom starodavnega imperija.

Cesar Karel (1887 – 1922) je bil zadnji habsburški vladar avstro-ogrskega cesarstva, ki je razpadlo po prvi svetovni vojni leta 1918. Takrat se je začela negotova in mučna pot mladega cesarja v izgnanstvo, ki jo je dostojanstveno prenesel tudi zaradi zveste podpore ljubljene soproge Cite.

Življenje Karla in Cite je toliko zanimivejše, ker sta se s svojo preudarnostjo, nežnostjo, modrostjo in zgledom zakonske ljubezni usedla v spomin številnim prebivalcem Evrope. Leta 2004 je papež Janez Pavel II. razglasil cesarja Karla za blaženega – papež sam je bil škof v mestu Krakov, ki je bilo nekoč del habsburške vladavine, in njegovo krstno ime »Karol« (Karel) je dobil v spomin na pokojnega cesarja, pod katerim je njegov oče služil kot častnik v cesarski vojski. Pred leti se je začel tudi škofijski postopek za kanonizacijo cesarice Cite (1892 – 1989).

Zakonca Bogle, britanska publicista, o družini zadnjega avstrijskega cesarja pišeta v kontekstu pretresljive drame po letu 1914; dokazujeta pa tudi, kako so nacionalisti s svojimi spletkami uničili veliko cesarstvo in tako pripravili prostor uničujočim totalitarizmom. Avtorja sta skrbno raziskala zgodovinske dokumente, a knjigo hkrati oblikovala kot vznemirljiv roman.

Zgodba zadnjega cesarja in cesarice
Pri Založbi Družina je izšla knjiga Srce za Evropo, ki kralja Karla in njegovo ženo Cito predstavlja kot vladarja in svetnika.

Karel in Cita – vladarja in svetnika za današnji čas
Blaženi cesar Karel goduje 21. oktobra, na dan svoje poroke s Cito Burbonsko-Parmsko.

Nazaj na vrh