Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Cesarski Dunaj s Karlom in Cito

Za vas piše:
David Ahačič
Objava: 07. 07. 2021 / 00:45
Oznake: Prosti čas
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 07.07.2021 / 08:05
Ustavi predvajanje Nalaganje
Cesarski Dunaj s Karlom in Cito
Skupinska fotografija popotnikov pred Karlovo cerkvijo. FOTO: David Ahačič

Cesarski Dunaj s Karlom in Cito

Eno prvih potovanj po sprostitvi protikoronskih omejitev v organizaciji agencije Trud je 12 popotnikov med 2. in 4. julijem vodilo na Dunaj. Cesarsko prestolnico z okolico, njene zaklade in zgodovino smo spoznavali hkrati z življenjem in duhovno zapuščino Karla Habsburškega in Cite Bourbon-Parmske, zadnjega vladarskega para Avstro-Ogrskega cesarstva, za katera v Katoliški cerkvi teče postopek za razglasitev za svetnika.

V letošnjem pastoralnem letu namreč številne zakonske skupine in skupine priprave za zakon po spodbudi škofijskega Urada za družino uporabljajo priročnik Trdna zveza, ki predstavlja osrednje duhovne poudarke njunega skupnega življenja. Poročila sta se leta 1911, po dramatičnih zasukih usode pa je mladi Karel zasedel cesarski prestol sredi vihre prve svetovne vojne leta 1916. 

Naslovnica knjige Srce za Evropo (Družina, 2018) v parku Schönbrunn. FOTO: David Ahačič

Po koncu vojne in razpadu monarhije je bila vladarska družina izgnana najprej v Švico, nato pa na Madeiro, kjer je cesar Karel kmalu umrl (1. aprila 1922). Na romantičnem duhovnem potovanju v cesarsko prestolnico smo tako podrobneje spoznali zgled njunega življenja in zakonske zveze, predvsem pa začutili razkošen utrip krajev, povezanih s cesarsko družino, in si privoščili tudi nekaj trenutkov brezskrbnega razvajanja.

Na izlet na cesarski Dunaj s Karlom in Cito v organizaciji agencije Trud ponovno vabljeni septembra. Več informacij TUKAJ.

Prvi postanek z ogledi nas je čakal v starodavni cistercijanski opatiji Heiligenkreuz (Sveti križ) na obrobju Dunaja. Samostan neprekinjeno deluje od leta 1133 in je drugi najstarejši in neprekinjeno delujoči samostan tega reda na svetu. V družbi fr. Benjamina, Slovenca v samostanski družini, smo si ogledali nekatere samostanske zaklade, med njimi cerkev v romansko-gotskem slugu in kapiteljsko dvorano z grobnicami Babenberžanov, prisluhnili smo tudi pojoči molitvi menihov v obliki gregorijanskega korala. 

Fr. Benjamin, cistercijanski menih v Heiligenkreuzu, nam je iz prve roke predstavil življenje in poslanstvo samostana. FOTO: David Ahačič

V bližini smo obiskali vasico Mayerling, kjer je nekdanji lovski dvorec Habsburžanov preurejen v karmeličanski samostan. Nenavadno spremembo sta povzročila cesar Franc Jožef I. in njegova žena cesarica Sisi. Tu je namreč storil samomor njun edinec, prestolonaslednik Rudolf (1889), kar je neposredno vplivalo tudi na usodo Karla in Cite. Zaradi Rudolfove smrti je namreč postal prestolonaslednik njegov stric Karel Ludvik, ko je ta leta 1896 umrl, pa nadvojvoda Franc Ferdinand. Po atentatu nanj leta 1914 v Sarajevu je prestolonaslednik postal cesarjev pranečak Karel. 

Osrednja točka ogleda je bila samostanska kapela, ki izraža žalost cesarskega para ob izgubi sina, tudi v podobi znamenitega kipa Marije, matere s prebodenim srcem. Popoldne smo preživeli v kraju Baden bei Wien; kot pove že ime kraja, gre za toplice v bližini Dunaja, kjer so dobrodejne učinke mineralne vode izkoriščali že Rimljani (Thermae Pannonicae). 

Idiličen park vrtnic v Badnu. FOTO: David Ahačič

Po uničujočem požaru leta 1812 so mesto v celoti obnovili v bogatem bidermajerskem stilu in zgradili več reprezentančnih stavb: kopališč, hotelov, gledališče, kazino, vojaško bolnišnico … Med prvo svetovno vojno je bil v mestu sedež avstrijskega vojaškega poveljstva – tu je služboval kronski princ Karel in tu se je v zadnjem letu vojne rodil njun peti otrok, Karel Ludvik. 


Srce za Evropo (James Bogle, Joana Bogle), založba Družina, 2018




Sprehodili smo se po mestnem središču, skozi Zdraviliški park mimo Straussovega in Beethovnovega spomenika ter si ogledali slavni park vrtnic... Ob prihodu na Dunaj smo obiskali še Plečnikovo cerkev Svetega Duha v Ottakringu (posvečena 1914), ki je prva cerkev iz armiranega železobetona na svetu. Skozi celotno potovanje smo se spominjali tesnih vezi med Dunajem in slovenskimi deželami, predvsem vloge pomembnih zgodovinskih osebnosti slovenskega porekla.

FOTO: David Ahačič

Drugi dan našega potovanja smo v celoti namenili Dunaju. Sprehodili smo se do osrednjih znamenitosti: baročne cerkve sv. Karla Boromejskega, filharmonije, mestne opere, hotela Sacher, galerije Albertina, Grabna in stolnice sv. Štefana. Obiskali smo cesarsko palačo, Hofburg, ter si ogledalo spomenik cesarice Marije Terezije pred naravoslovnim in umetnostno-zgodovinskim muzejem, poslopje parlamenta, mestno hišo. 

Posebno doživetje je obisk cesarskih grobnic v kapucinski cerkvi, kjer sta med drugimi znamenitimi sorodniki pokopana tudi cesarica Cita in prestolonaslednik Otto von Habsburg. Popoldne smo obiskali dunajski park z zabaviščem, Prater, in si privoščili panoramski ogled mesta z velikega kolesa (Riesenrad). Zvečer smo se sprehodili po nabrežju Donave in si ogledali ti. »jubilejno« cerkev sv. Frančiška z Elizabetino kapelo, zgrajeno v spomin na umorjeno cesarico Sisi.

Veliko kolo iz leta 1897 v dunajskem Pratru. FOTO: David Ahačič

Del nedeljskega dopoldneva smo preživeli v prijetni in gostoljubni družbi dunajskih Slovencev, ki se v cerkvi Srca Jezusovega v Slovenskem pastoralnem centru vsako nedeljo zbirajo k bogoslužju v slovenskem jeziku ob duhovniku Matiji Tratnjeku. Nato smo se zapeljali do dvorca Schönbrunn, slovite poletne cesarske rezidence, ki še danes kaže podobo iz časa zadnjih kronanih prebivalcev. 


Trdna Zveza (Suzanne Pearson), založba Družina, 2020


Na poti proti domu smo obiskali še park dvorca Laxenburg, ki je bil najljubša rezidenca cesarice Marije Terezije. V slikovitem parku z jezerom in gradom na otoku smo si lahko privoščili sproščujoč romantičen sprehod, okrepčilo ali celo zaveslali po jezeru. 

Slikoviti grad na umetnem otoku v parku Laxenburg. FOTO: David Ahačič


Molitev za mir

Bog, naš Oče!

Blaženega cesarja Karla si nam postavil za zgled krščanskega življenja.

Z globokim zaupanjem je v prelomnih časih zgodovine prevzel breme vladanja.

Vdano je sledil samo Tvojemu Sinu, edinemu pravemu Kralju.

Tako je vodil svoje življenje v skromnosti, 

s srčno ljubeznijo do ubogih in z nesebičnim zavzemanjem za mir.

Tudi na smrtni postelji se Ti je povsem zaupal in vse izročil v tvoje roke.

Vsemogočni in usmiljeni Oče,

na priprošnjo blaženega cesarja Karla nam podari 

brezpogojno zaupanje vate in pogum, da bomo tudi mi sledili zgledu tvojega Sina.

Odpri naša srca za uboge 

in nas okrepi v našem zavzemanju za mir v naših družinah in med narodi.

Po Kristusu, našem Gospodu.

Amen.

Kupi v trgovini

Srce za Evropo
Zgodovina
34,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh