Po mesecu in pol »zelo živahnih razprav«, v katere je vladni urad za verske skupnosti z oktobrsko objavo izhodišč za pripravo morebitnega novega verskega zakona povabil Cerkve in verske skupnosti, strokovno in drugo zainteresirano javnost, ministrstva in druge javne ustanove, je očitno dozorel sklep, da luči sveta ne bo ugledal novi zakon s področja svobode vesti, temveč bo popravke doživel veljavni zakon o verski svobodi. To je mogoče sklepati iz izjav direktorja urada Aleša Guliča na današnjem posvetu za predstavnike verskih skupnosti.

Po Guličevih besedah je mogoče iz dosedanjih odzivov na objavljena izhodišča izluščiti dve odločitvi, ki v nadaljevanju postopka, ki naj bi pripeljal do prenovljene zakonodaje, ne prideta več v poštev: možnost, da bi sedanji zakon o verski svobodi pustili nedotaknjen in bi tako z 8. junijem 2011 le ugasnila tista njegova določila, ki jih je razveljavilo ustavno sodišče in zadevajo pogoje za registracijo verskih skupnosti ter zaposlovanje duhovnikov v zaporih in bolnišnicah; in predlog, da bi pripravili popolnoma nov zakon o verskih in svetovnonazorskih skupnostih, h čemur se je dosedaj nagibal urad za verske skupnosti. Za slednjo odločitev je, kot je dejal Gulič, »le še kakšen odstotek« možnosti.

Razprava o spremembah zakona o verski svobodi bo za nekaj časa potihnila, saj se predlagatelji tez za (pre)nov(vljen)o zakonodajo v času, ko se bližajo »civilizacijski prazniki«, z nadaljevanjem razprave »nočejo nikomur dajati v zobe«. Osnutek zakonskih sprememb bodo tako na uradu za verske skupnosti pripravili, kot je napovedal direktor Gulič, v mesecu in pol.

Predstavniki urada so sicer za današnji posvet pripravili prvo analizo prispelih pripomb na objavljene teze (predvidoma bo objavljena tudi na spletni strani urada) ter odgovarjali na vprašanja in stališča predstavnikov verskih skupnosti. Znova se je razprava precej časa vrtela okoli javnega financiranja verske dejavnosti verskih skupnosti, ki je po odločbi ustavnega sodišča dopustna. Ob tem je direktor Gulič dejal, da je bila ena izmed političnih zahtev, naslovljenih na urad pred objavo izhodišč, da se finančni položaj Cerkva in verskih skupnosti z morebitno novo ali spremenjeno zakonodajo ne sme spremeniti. V tem okviru je urad po besedah njegovih predstavnikov tudi iskal merila za razdeljevanje javnega denarja (trenutno gre za 3,15 milijona evrov), neposredno namenjenega verskih skupnostim in pri tem predlagal možnost, da bi na razdelitev, potem ko na voljo ne bo več podakov iz popisa prebivalstva, vplivali podatki o številu dohodninskih donacij, ki jih davčni zavezanci namenjajo verskim skupnostim.

Ob koncu posveta so udeležencem razdelili anketni vprašalnik, s katerim želijo na uradu za verske skupnosti dobiti še boljši vpogled v to, ali se verske skupnosti nagibajo k temu, da bi v veljavnem zakonu o verski svobodi popravili le razveljavljeni določbi o registraciji ter o zaposlovanju v bolnišnicah in zaporih, ali pa bi ta zakon na podlagi objavljenih tez spremenili tudi v drugih delih. V vprašalniku pa anketirancem še vedno ponujajo možnost, da predlagane teze podprejo tudi kot izhodišče za nov zakon.

Današnjega posveta se niso udeležili predstavniki Cerkva, povezanih v Svet krščanskih Cerkva Slovenije: katoliške, evangeličanske in srbske pravoslavne Cerkve. Katoliška Cerkev je že v ponedeljek, 22. novembra, odpovedala udeležbo na posvetu. Razprava o morebitnem novem zakonu s področja svobode vesti je namreč za katoliško Cerkev, ki se s takimi redefinicijskimi poskusi ne strinja, zaključena.

V dosedanjo razpravo je katoliška Cerkev sicer (ne)posredno vstopala, vendar dosledno z odklonilnim stališčem do morebitnega korenitega spreminjanja veljavnega zakona o verski svobodi, o čemer je denimo govoril dr. Andrej Saje, glavni tajnik Slovenske škofovske konference, na javni tribuni, ki jo je o tej temi 15. novembra pripravil vladni urad za verske skupnosti, še prej pa je bilo tako stališče posredovano v skupni izjavi Sveta krščanskih Cerkva Slovenije in Islamske skupnosti v Sloveniji, ki so jo 9. novembra podpisali ljubljanski nadškof dr. Anton Stres, evangeličanski škof mag. Geza Erniša, protojerej Peran Bošković in mufti dr. Nedžad Grabus.

Zaradi doslej že jasno izraženih stališč je dozorela odločitev, da katoliška Cerkev v javnih razpravah o spremembah zakona o verski svobodi ne bo (več) sodelovala, in tako njenega predstavnika na sredin posvet ni bilo, saj »menimo, da bi javnost udeležbo predstavnikov katoliške Cerkve na posvetu lahko razumela kot podporo pripravi nove zakonodaje, obenem pa tudi kot strinjanje s stališči, da je veljavni zakon o verski svobodi nezadosten,« kot je izjavi za javnost v ponedeljek, 22. novembra, zapisal nadškof dr. Anton Stres, predsednik Slovenske škofovske konference.

V izjavi je še poudarjeno, da »izhodišča in napoved nove zakonodaje o verskih in svetovnonazorskih skupnostih razumemo kot instrumentalizacijo vere in Cerkve v politične namene«, zato predstavniki katoliške Cerkve ne le niso sodelovali na omenjenem posvetu, temveč ne nameravajo sodelovati v drugih javnih razpravah na to temo.

Na fotografiji: nekdanji direktor vladnega urada za verske skupnosti dr. Drago Čepar (na levi) in sedanji direktor Aleš Gulič (na desni)