Kot so po navedbah časnika The Jerusalem Post sporočili z Izraelske uprave za starine, je svetilka z Oljske gore »ena redkih materialnih sledi judovske navzočnosti v okolici Jeruzalema v tretjem do petem stoletju našega štetja, potem ko je rimski cesar Hadrijan leta 135 po Kristusu zatrl upor Simona Bar Kohbe in so bili Judje izgnani iz mesta«.

Po besedah vodje izkopavanj pri Izraelski upravi za starine, Michaela Chernina, je oljenka »izjemna in redka najdba«, saj jo odlikuje odlična umetniška izdelava, poleg tega pa je v celoti ohranjena. Sodeč po sledovih saj na šobi je bila v uporabi pred približno 1.700 leti. Med tempeljskimi simboli, ki krasijo dragoceno najdbo, so tudi upodobitve menore, značilnega judovskega svečnika, ki so ga uporabljali v drugem jeruzalemskem templju, kadilnice in »lulava«, obredne palmove veje.

Simboli na svetilki, ki najdbo povezujejo s templjem, so »še posebej presenetljivi«, tako Chernin, saj je bilo doslej na voljo »zelo malo dokazov o obstoju judovske naselbine v Jeruzalemu in okolici iz tega obdobja«. Izraelski arheolog Benjamin Storchan je pojasnil, da je oljenka »tipa Beit Nattif, poimenovanega po obrtni delavnici, ki so jo odkrili v tridesetih letih 20. stoletja v bližini Bet Šemeša«.

Izdelovalec svetilke je njenemu okrasju očitno posvetil veliko časa in truda. FOTO: Izraelska uprava za starine

»Izjemno redka najdba«

Po besedah arheologov so oljenke, okrašene s podobo menore, izjemno redke, in v arhivu izraelskih nacionalnih zakladov je mogoče najti le nekaj podobnih svetilk tipa Beit Nattif. »Izbira simbolov na svetilki ni naključna. Gre za osupljivo pričevanje, ki povezuje vsakdanje predmete in vero med prebivalci starodavnega Jeruzalema. Zdi se, da je svetilka pripadala Judu, ki jo je kupil zaradi verske simbolike in spomina na drugi jeruzalemski tempelj,« je pojasnil Storchan.

Edinstvena oljenka s tempeljsko simboliko izraža globoko in dolgotrajno povezanost izraelskega naroda z njegovo dediščino in spominom na tempelj.

Dodal je še, da je izdelovalec svetilke njenemu okrasju očitno posvetil veliko časa in truda: »Oljenka je bila izdelana s pomočjo krhkih in zapletenih kalupov iz apnenca. Lončar je glino stisnil v kalupa, ki ju je nato spojil, tak način izdelave pa je omogočal izbrano oblikovanje in umetelno okrasje.

Po besedah izraelskega ministra za kulturno dediščino Amihaja Elijahuja ta »edinstvena oljenka s tempeljsko simboliko« izraža globoko in dolgotrajno povezanost izraelskega naroda z njegovo dediščino in spominom na tempelj.