Njuno češčenje se je zelo razširilo tudi v Sloveniji, saj jima je posvečeno okrog 30 cerkva, največ v ljubljanski nadškofiji – dve župnijski cerkvi in 16 podružničnih. Najbolj znana in zelo obiskana je podružnična božjepotna cerkev sv. Primoža nad Kamnikom, sezidana vsaj že v 12. stoletju, posvečena v 14. stoletju, dokončana pa šele leta 1459. Božja pot je v 17. stoletju tako zaslovela, da je nanjo na god obeh mučencev romalo veliko romarjev iz kar 15 župnij. Podrobno jo je v svoji knjigi Sv. Primož nad Kamnikom predstavil umetnostni zgodovinar Ferdinand Šerbelj.

P. Franci Seničar opozarja na relikvije sv. Primoža in Felicijana v relikviariju pod glavnim oltarjem frančiškanske cerkve sv. Jakoba v Kamniku ter njuna kipa v glavnem oltarju. FOTO: Jožef Pavlič

Kako je bilo z relikvijami sv. Primoža in Felicijana, je pri večerni maši v frančiškanski cerkvi sv. Jakoba v Kamniku na njun god povedal p. Franci Seničar. Dejal je, da so jih iz varnostnih razlogov v času turških vpadov (zelo pogubni za Slovence so bili leta 1471) prenesli iz samotne gorske cerkve v varnejšo in bolj zavarovano cerkev sv. Jakoba v Kamniku. Ko Turki niso več tako pretili, so pobožni predniki želeli, da relikvije vrnejo na prvotno mesto. Začela se je prava pravda zanje. Nazadnje je odposlanec oglejskega patriarha, pod katerega je tedaj spadala kamniška župnija, leta 1628 razsodil, da naj del relikvij ostane v frančiškanski cerkvi v Kamniku, del pa slovesno prenese v gorsko cerkev, kjer so bile prej – v prostostoječi grob kamniške kamnoseške delavnice. 

Relikvije sv. Primoža in Felicijana naj bi v njima posvečeno cerkev nad Kamnikom prenesli iz Marijine cerkve ob Vrbskem jezeru.

Tako je tudi bilo in romarji so začeli spet množično prihajati v to starodavno cerkev s prekrasnimi freskami, ki jim je slavo zapel ne le umetnostni zgodovinar konservator dr. France Stele, marveč tudi umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc, oba tako rekoč »domačina« in njihova dobra poznavalca. Cevc je zapisal, da »ne spadajo le med vrhunske spomenike naše renesanse, ampak naše starejše umetnosti sploh«. Datirajo v leto 1504. Same relikvije sv. Primoža in Felicijana pa naj bi v njima posvečeno cerkev nad Kamnikom prenesli iz Marijine cerkve ob Vrbskem jezeru.

Kipa sv. Primoža in Felicijana kot rimska vojščaka v glavnem oltarju cerkve sv. Jakoba v Kamniku. FOTO: Jožef Pavlič

V Kamniku lahko danes v frančiškanski cerkvi sv. Jakoba vidimo, na kar je opozoril p. Franci Seničar, lep relikviarij pod glavnim oltarjem, v katerem so shranjene relikvije svetih bratov Primoža in Felicijana, v glavnem oltarju pa ob straneh njuna kipa. Žal se je na njun god pri večerni maši v cerkvi sv. Jakoba sv. Primožu in Felicijanu priporočilo le malo Kamničanov. A pozlačen relikviarij s »svetnikovimi močmi« in njuna mogočna kipa pričujejo in vabijo meščane, naj tudi v 21. stoletju romajo k njima. Posebej tisti, ki ne zmorejo več v božjepotno cerkev pod gorami.