V tujini živim več kot 20 let. Kdor živi v tujini, se mu ljubezen do domovine veča, odnos do države in državnega aparata, vključno s politiko, pa je objektiven, kritičnost pa odvisna ne le od pogleda od znotraj, ampak od zunaj in primerjave s tujimi demokracijami. Ko te tudi tujci vedno pogosteje sprašujejo, kaj se dogaja z demokracijo v tvoji državi Sloveniji, ali res želimo nazaj v socializem in Jugoslavijo, kako to, da v nekaterih institucijah Evropske unije sploh ne določimo svojih predstavnikov, kaj se dogaja z gospodarstvom, ki je deležno vedno novih nenapovedanih obremenitev, je treba opozoriti na to, da slovenska ladja žal pluje v napačno smer.

Naj omenim nekatere glavne elemente, ki Slovenijo v zadnjih letih potiskajo v družbo držav, ki so namesto hvale deležne začudenja, pa tudi posmeha in kritike. Pa ne govorim o domovini, a lepotah Slovenije, ki jih tujci občudujejo, hvalijo in niso last niti zasluga nobene vladajoče politike. Govorim o odnosu do državnih institucij, odnosu do gospodarstva in demokratičnih institucij.

Odnos do državnih institucij

Država brez pravno formalnih in delujočih državnih institucij ni pravna država. Kot prvo naj omenim, da so človekove pravice temelj pravne države. Varuh človekovih pravic je temelj garancije človekovih pravic, je nekaj, brez česar moderne države ne obstajajo. Pustiti, da država eno leto deluje brez varuha, pomeni izkazovanje odnosa vladajoče politike do človekovih pravic.

Naslednja pomembna državotvorna institucija je Banka Slovenije. Bila je eden pomembnejših elementov pri izgradnji nove države, sedaj ima pomembno vlogo tudi v sistemu centralnih bank in Evropski centralni banki. Kako je lahko država eno leto brez guvernerja Banke Slovenije? Kdo vodi Banko Slovenijo in jo zastopa s pravico odločanja na sejah Evropske centralne banke v Frankfurtu? Nihče!

 Predsednik države ni lokalni politik, ki se slika z lokalnimi pomembneži; to je pomembno, a to je le dopolnitev njegovih ustavnih nalog.

Naloga predsednika oz. predsednice države je izvajati ustavne državne naloge. Skrbeti, da državne institucije pravno formalno delujejo in jim v okviru predsednikovih pooblastil po ustavi to omogočiti. Ustavna naloga predsednika države po ustavi ni hoditi po lokalnih prireditvih, po športnih dogodkih, koncertih itd. Eno je biti všečen, eno je biti odgovoren do državljanov in državljank, do države, do domovine, do EU in do mednarodne skupnosti. Predsednik (iz predsednica) države, Vaša naloga in dolžnost je, da naredite to, kar je Vaša ustavna naloga. Predsednik države ni lokalni politik, ki se slika z lokalnimi pomembneži; to je pomembno, a to je le dopolnitev njegovih ustavnih nalog. Če za to predsednikovo neizvajanje ustavnih nalog ni pravnih sankcij, so pa možne politične – imenuje se odstop. Seveda je posredna odgovornost v omenjenih primerih tudi na strani poslancev v povezavi nesprejemanja, konkretno, predsedničinih predlogov. A žal, ne trdim, da je ustavna ureditev optimalna, a je veljavna in upoštevati je treba ustavne pristojnosti. Ne more imeti predsednik države možnost odločanja, če ima po ustavi le možnost predlaganja.

Z ljudmi žonglirate kot s keglji. Kdo se bo še izpostavil, če imate tak poniževalen odnos do pravnih strokovnjakov.

In če pogledamo še pravniški vrh, Ustavno sodišče, ki bi moralo biti inštitucija spoštovanja, zaupanja in pravne varnosti. Kaosa, ki ga povzročate, gospa predsednica, glede Ustavnega sodišča z ljudmi, pravnimi strokovnjaki, ni več mogoče tolerirati. Z ljudmi žonglirate kot s keglji. Kdo se bo še izpostavil, če imate tak poniževalen odnos do pravnih strokovnjakov. Ne da jih poslanci zavračajo. Vi jim dajete, vsem prijavljenim, še manjši pomen. Ali govorite kdaj s študenti prava? Ne kot politik, kot človek. Kje vidijo svojo prihodnost? Pomembne pravne funkcije izgubljajo privlačnost, a kar je res pomembno: izgubljajo spoštovanje. To pišem zato, ker sem od slovenskih razpisov neodvisna, ker me funkcije ne zanimajo. Ker želim, da se povrne ugled inštitucij in da se na razpise prijavijo najboljši. Večkrat sem kritizirala bivšega predsednika Boruta Pahorja, v mojem idealizmu, ker vidim, kako delujejo druge demokracije in urejene pravne drzave. A žal je sedaj situacija še slabša.

Če protikorucijska komisija ugotovi v okviru svojih pooblastil nepravilnosti, je sankcija za to politična: odstop.

Naslednje nespoštovanje državnih institucij se kaže na primerih glede Protikorupcijske komisije. Politiki ste dolžni spoštovati državne institucije, sicer jih ne potrebujemo. Boj proti korupciji ni le osnova, da si sprejet v družbo modernih demokratičnih držav, je eden bistvenih elementov pravne države in bistven za uspešno gospodarstvo. Če protikorucijska komisija ugotovi v okviru svojih pooblastil nepravilnosti, je sankcija za to politična: odstop. Zato imamo poleg pravne odgovornosti (npr. denarna kazen, zapor) še politične. V tujini se zgodi odstop za manjše stvari. Zakaj je odstopil nemški predsednik Wulff? In odstop zahtevajo praviloma ljudje iz njegove politične opcije, ker se bojijo, da bo stranka izgubila volilce. Tak je bil pred meseci primer Mahrer v Avstriji.

Zato politiki, bodite državniki, ne politiki, ki gledajo le naslednje volitve. Prevzemite politično odgovornost. Pomislite na Vaše otroke, vnuke. Si res želite, da živijo v taki državi, ki vidi Venezuelo kot ideal? Bodite povezovalni, ne izključujoči, sodelujte na podlagi programov. Zagotovite, da bo Slovenija zgledna in vzorna država glede delovanja pravne države in modernih, demokratičnih vrednot v praksi.

Kdo lahko spremeni smer? Volilci. Ampak tudi mediji, ki imate ključno vlogo s tem, ko ste objektivni, realni, tudi pravični. Tudi morebitna objava tega prispevka v Vašem mediju je del tega.