Dan pred 300. obletnico smrti škofa Paola Naldinija – umrl je 21. aprila 1713 – je v koprski Pretorski palači znanstveni posvet o škofu, ki je koprsko škofijo skoraj tri desetletja vodil na prehodu iz 17. v 18. stoletje, od 1686 do 1713.

Na enodnevnem znanstvenem posvetu, ki ga koordinira Vesna Kamin Kajfež, strokovnjaki z različnih področij osvetljujejo Naldinijevo življenje in delo. Za uvod sta okrog 50 udeležencev pozdravila koprski škof Jurij Bizjak in podžupan Danijel Cep.

V uvodnem predavanju je Salvator Žitko dejal, da v vrsti koprskih škofov posttridentinskega obdobja Paolu Naldiniju (1686–1713) nedvomno pripada najodličnejše mesto, saj gre za uglednega cerkvenega dostojanstvenika izjemne vitalnosti, delavnosti, globoke vernosti in poduhovljenosti.

"V skladu s težnjami verskega in duhovnega preporoda po Tridentinskem koncilu Naldinijeva prizadevanja sicer niso bila osamljena, toda s prodorom razsvetljenskih idej, ki so težile k večjemu razumskemu poudarku v družbenem in verskem življenju, se večina škofov na območju Beneške republike ni odlikovala niti s posebnim reformatorskim žarom niti z željo, da bi Cerkev osvobodila političnih in oblastnih vplivov. Zavedali pa so se potrebe po boljši izobrazbi in večji dejavnosti duhovnikov, preuredili so javno pomoč in poudarjali družbeno koristnost religije kot temelja vsake družbe in edinega vira kolektivne in individualne morale," je dejal Žitko, ki je v nadaljevanju vodil dopoldanski del posveta.

Avtor prve karte neke škofije na Slovenskem

Kot drugi predavatelj je nastopil Vincenc Rajšp in predstavil Naldinijev zemljevid škofije Koper, ki je zanimiv predvsem zato, ker je to prva karta neke škofije na Slovenskem. Na karti Corografia ecclesiastica di Capodistria iz leta 1700 je Naldini narisal mejo škofije, vse župnije škofije in tudi obmejne župnije v sosednjih škofijah. V knjigi je dodal še dragocene opise posameznih župnij in cerkva. Gre za prvo karto neke škofije v slovenskem prostoru, ki so jo začeli posnemati šele dobrih osemdeset let kasneje. Vzor je lahko našel kvečjemu v kartah kapucinskih provinc iz 17. stoletja, ki so pokrivale tudi Koper.

Knjiga Corografia Ecclesiastica

Po odmoru za kavo je Marjan Vogrin predstavil rokopis za tisk knjige Corografia Ecclesiastica. S projekcijo je pregledal in predstavil rokopis, ki je služil kot osnova za tiskanje knjige, ki je bila izdana leta 1700 v Benetkah. Rokopis je po vsej verjetnosti za tiskarno prepisal nek pisar ali uradnik v škofijski kuriji. Vogrin je na predavanju s posnetki naredil natančno primerjavo rokopisa in tiskane knjige.

Kot zadnji dopoldanski predavatelj je nastopil Stanko Kokole in predstavil Giacoma Vallaresca (koprski škof je bil od leta 1482 do njegove smrti v letu 1503), kot je svojega imenitnega predhodnika v Cerkvenem krajepisu opisal Paolo Naldini. Po vsem sodeč je bistveno pripomogel k dokončnemu zmagoslavju sloga all'antica tako na cerkvenih kot tudi na posvetnih javnih stavbah istrske metropole. Med temi pričevanji izstopata zlasti zgovorni latinski epitaf iz leta 1485 na neohranjeni »grobnici, ki si jo je [Vallaresso] še za življenja uredil v stolnici«, in nič manj elegantno besedilo, ki je bilo leta 1498 vklesano »v marmorno ploščo nad vhodom v dvorano« škofijske palače. Izhajajoč iz analize obeh zgovornih napisov, ki jih je Kokole prikazal na projekciji, je opredelil Vallaressov umetnostni okus, smiselno upoštevajoč njegovo tesno navezanost na značilno beneško humanistično kulturo, v kateri se je že zelo zgodaj odrazilo tudi živo zanimanje za zbiranje antičnih ostalin.

Simpozij se nadaljuje z nastopi še sedmih predavateljev. Ob 17. uri bo ogled obnovljena cerkev sv. Blaža, kjer je škof Naldini pokopan.


Foto: Tatjana Splichal