Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

V mraku smo v prometu manj opazni. Kako se izogniti usodi »nevidnih« pešcev?

Za vas piše:
Blaž Čermelj
Objava: 03. 10. 2022 / 18:30
Oznake: Slovenija, Vzgoja
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 03.10.2022 / 16:17
Ustavi predvajanje Nalaganje
V mraku smo v prometu manj opazni. Kako se izogniti usodi »nevidnih« pešcev?
V didaktičnih igralnicah so otroci spoznavali pomen odsevnikov. FOTO: AVP

V mraku smo v prometu manj opazni. Kako se izogniti usodi »nevidnih« pešcev?

Krajši in pogosto tudi deževni jesenski dnevi so za pešce, ki upravičeno veljajo za najšibkejše udeležence v prometu velika past. Tema namreč močno zmanjša njihovo vidljivost, s tem pa se drastično poveča možnost, da jih vozniki spregledajo in vpletejo v prometno nesrečo. Toda pešci okoli sebe nimajo debele pločevinaste obloge, zato je prav, da se obnašajo tako, da tovrstne nesreče v čim večji meri preprečijo.

Zato je slovenska policija ob sodelovanju Javne agencije RS za varnost prometa pripravila preventivno akcijo Bodi viden – bodi (pre)viden. V ta namen bomo policisti v tednu od 3. do 16. oktobra 2022 poostreno preverjali spoštovanje predpisov tako pri pešcih kot pri voznikih motornih vozil. V ospredju kampanje je spodbujanje rabe odsevnikov.

V sedmih letih umrlo 49 »nevidnih« pešcev

Kot so na današnji novinarski konferenci pojasnili predstavniki AVP in Policije, je od leta 2016 na slovenskih cestah v temnem delu dneva umrlo 49 pešcev. Po navedbah direktorja agencije Jožeta Hribarja pa je bilo prav vsem skupno to, da v času prometne nesreče prav nihče od njih ni nosil odsevnika, niti ni imel odsevne površine na svojih oblačilih.

Statistika pa razkriva, da voznik v vozilu, ki vozi s hitrostjo 40 km/h, pešca, ki je v temnih oblačilih in ni osvetljen, opazi šele na razdalji do 26 metrov. Tistega v svetlih oblačilih opazi na razdalji do 38 metrov, pri aktivni uporabi odsevnih teles pa je ta viden tudi do 136 metrov daleč.

Nošenje odsevnih elementov bi tako lahko vsako leto rešilo od pet pa do deset življenj. Med njimi morda tudi katero od tistih devetih pešcev, ki so na slovenskih cestah umrli v letošnjem letu.

Nadzor policije bo okrepljen

To žalostno statistiko si bodo v prihodnjih dneh prizadevali popraviti slovenski policisti, ki bodo po besedah vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi mag. Ivana Kapuna pozornost namenili tako vedenju pešcev, kot tudi voznikov.

"Preverjali bomo, ali pešci uporabljajo odsevna telesa, še zlasti ob zmanjšani vidljivosti, ali varno prečkajo vozišče in hodijo po pravilni strani. Pri voznikih motornih vozil pa bomo pozorni zlasti na kršitve, kot sta izsiljevanje prednosti pešcem na zaznamovanih prehodih za pešce in neprilagojena hitrost vožnje. Naše aktivnosti bodo usmerjene tudi v umirjanje hitrosti voznikov motornih vozil na območjih, kjer se pešci najpogosteje zadržujejo. Krajše poostrene nadzore bomo tako izvajali predvsem v bližini prehodov za pešce in na drugih lokacijah s povečano problematiko varnosti pešcev," je nadaljnje aktivnosti pojasnil Kapun.

FOTO: AVP

Vedimo se odgovorno

Ker pri AVP ugotavljajo, da ponoči kar 90 odstotkov pešcev še vedno ne uporablja odsevnikov, bo agencija v času akcije okrepila preventivne aktivnosti in po Sloveniji razdelila več kot 6.000 odsevnikov.

Obenem pozivajo tudi, naj se na cesti zavedamo nevarnosti, ki jih prinašajo elektronske naprave, ki nam kradejo pomemben del pozornosti, zaradi česar smo manj osredotočeni na dogajanje okoli sebe.

V zadnjem času je zaradi naraščajoče električne mobilnosti (e-koles in e-skirojev) narastel promet tovrstnih vozil tudi v območjih, ki so namenjena pešcem. Ker so ta vozila od pešcev lahko precej hitrejša, to seveda pomeni nov vir konfliktnih situacij, ki pa se jim da po mnenju pristojnih izogniti tako, da se tovrstna vozila v takšnih območjih gibljejo le s hitrostjo pešcev, torej največ 5 km/h, še bolj varno pa je, če v takšnih območjih z vozila sestopijo.

Zmanjšanje hitrosti je ključno tudi na drugih (naseljenih) območjih, saj jo pešci pri trčenju pri hitrostih do 30 kilometrov na uro praviloma odnesejo brez hujših posledic, medtem ko je pri hitrosti 50 kilometrov na uro takšna možnost le še 50 odstotkov.

Nalaganje
Nazaj na vrh