V Sloveniji konec novembra prebivalo 212.000 tujcev
V Sloveniji konec novembra prebivalo 212.000 tujcev
Po podatkih notranjega ministrstva je pri državljanih tretjih držav največ dovoljenj za prebivanje v Sloveniji državljanov Bosne in Hercegovine, sledijo državljani Kosova, Srbije in Severne Makedonije.
Izdanih skoraj 70 tisoč dovoljenj
Od januarja do konca novembra letos je bilo izdanih 68.690 dovoljenj za začasno prebivanje in 7115 dovoljenj za stalno prebivanje. Po namenu izdanih dovoljenj za začasno prebivanje državljanov tretjih držav prevladuje zaposlitev ali delo (48.460), sledita združitev družine (18.055) in študij (4011). Pri državljanih EU, ki v Republiki Sloveniji prebivajo dlje kot 90 dni, letos do konca novembra notranje ministrstvo beleži 5264 izdanih potrdil, od tega 582 za stalno prebivanje. Med državljani EU v Sloveniji živi največ Hrvatov, Bolgarov, Italijanov in Nemcev.
Od januarja do konca novembra letos je bilo izdanih 68.690 dovoljenj za začasno prebivanje in 7115 dovoljenj za stalno prebivanje.
82 milijonov ljudi prisiljeno zapustiti domove
Migracije kot prisilna gibanja so posledica povečane razsežnosti in pogostnosti nesreč, gospodarskih izzivov ter skrajne revščine ali konfliktov. Vsaj 82 milijonov ljudi po vsem svetu je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove. Med njimi je skoraj 26,4 milijona beguncev, približno polovica je mlajša od 18 let. Eden od 95 ljudi na svetu je primoran zapustiti svoj dom zaradi konflikta ali preganjanja, ob današnjem dnevu migrantov izpostavljajo na ministrstvu.
Največ vlog iz Afganistana
Letos je bilo v Sloveniji do konca novembra vloženih 4568 prošenj za mednarodno zaščito. Največ so jih vložili državljani Afganistana, Pakistana in Irana. Status mednarodne zaščite je bil letos priznan 15 osebam.
Vsaj 82 milijonov ljudi po vsem svetu je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove.
Slovenija podpisnica Ženevske konvencije
Slovenija kot podpisnica Ženevske konvencije in članica EU zagotavlja mednarodno zaščito osebam, ki so v izvornih državah preganjane zaradi svojega političnega prepričanja ali svoje vere, rase, narodnostne, etnične ali pripadnosti posebni družbeni skupini in bi bilo njihovo življenje ali svoboda ogrožena oziroma bi lahko bili izpostavljeni mučenju in nečloveškemu ravnanju, še pojasnjujejo na ministrstvu.