V Marianumu v Veržeju smo včeraj predstavili monografijo Stare slovenske molitve, Janez Krnc pa je odprl razstavo fotografij Klemena Kunavra. Zaključil se je tudi natečaj, na katerem smo zbirali osebne molitve.

»Bila sem nadvse vesela in ganjena, ko sem dobila v roke in v obdelavo stare molitve, ki jih je zbiral nekdanji urednik duhovnosti pri Družini Marjan Pogačnik,« je v pogovoru z Manico Ferenc v Kovačičevi dvorani povedala Marija Stanonik. Zahtevnega dela se je lotila na samosvoj in inovativen način, saj, kot je povedala pozneje v pogovoru ob odprtju razstave, v Sloveniji podobne monografije še ni zasledila. Najbolj trd oreh je bila razdelitev molitev na posamezne vsebinske sklope. Da smo Slovenci Marijin narod, potrjuje tudi dejstvo, da je bilo največ zbranih molitev posvečenih prav Mariji. V molitvah se ljudje zatekajo k Njej kot k Priprošnjici, ki jih razume in jo slikajo zelo toplo, je povedala Stanonikova. Opozorila je na zanimivo dejstvo, da je mogoče iz molitev namenjenih Mariji, sklepati, da Slovencem janzenizem le ni odvzel čustvene razsežnosti vere v preveliki meri. Stanonikova je omenila tudi zanimiv vidik prehajanja avtorskih molitev ali pesmi, omenila je Slomška, Zupančiča in Levstika, v ljudsko molitveno izročilo. Ponekod je izvor še mogoče jasno zaznati, drugod je
že bolj zakrit.

Iz zbranega gradiva je bilo mogoče razbrati tudi tiste, ki so pošiljatelja naučili moliti posamezno molitev. Največkrat so to bili ožji družinski člani (mama, oče, dedek babica), so pa bili tudi primeri, ko je posamezna oseba molitev slišala samo enkrat od sosede ali znanca in si jo je zapomnila. Poseben pomen imajo molitve, ki so jih ljudje dobili kot dediščino. Stanonikova je navedla primer, ko je dekle od matere na smrtni postelji v doto dobila le molitev, ki jo spremlja celo življenje.

Opaziti je bilo mogoče tudi prehajanje molitev iz narečja v narečje in posledično tudi spreminjanje besed. Iz gorenjskega narečja je bil »Bog je zlat«, v prleškem narečju spremenjen v »Boga zvat«.

Monografijo Stare slovenske molitve je oblikoval in s fotografijami opremil Klemen Kunaver. Povedal je, da je motive iskal po vaseh, zasebnih zbirkah in v Rogatcu. Izbira naslovnice (Marija) pa je bila glede na število molitev namenjenih Mariji samo po sebi umevna.

Stanonikova je omenila tudi zelo plodno in ustvarjalno sodelovanje pri nastajanju knjige, ki jo je pozitivno presenetilo.

Pred odprtjem razstave fotografij je Stanonikova s pomočjo Ivana Kuharja izžrebala nagrajence natečaja Moja molitev. Nagrade bodo prejeli Lana Panker iz Gančan za »Mladinsko molitev«, Cecilija Rojht iz Pristave za »Modro molitev« in domačin Vito Nachberger iz Veržeja za »Don Boskovo molitev«.

Fotografsko razstavo je odprl Janez Krnc in dejal, da bodo nagrajene molitve molili tudi v četrtek, 16. maja, ko bodo v Veržeju zbrali ob relikvijah Don Boska.


Foto: Karlo Smodiš