Vatikan: jasen »ne« pridiganju laikov pri bogoslužju
Vatikan: jasen »ne« pridiganju laikov pri bogoslužju
Omenjeni dikasterij se je na prošnjo nemških škofov odzval z objavo pojasnila, kdo lahko pridiga pri sveti maši, poročajo vatikanski mediji. V pismu z dne 17. junija 2026, naslovljenem na predsednika Nemške škofovske konference, škofa Heinerja Wilmerja, dikasterij sporoča, da ni mogoče podeliti t. i. indulta: v cerkvenopravnem jeziku je indult »pravica, ki jo podeli papež posamezniku ali kraju mimo sicer veljavnih predpisov«.
Homilija, ki je sestavni del besednega bogoslužja, je neločljivo povezana z oznanjevanjem evangelija.
Duhovnikom lastno poslanstvo oznanjevanja
Nemški škofje so 30. marca letos Vatikan prosili, naj »v izjemnih okoliščinah dovoli, da namesto homilije med obhajanjem evharistije pridiga ustrezno pooblaščeni laik«. Dikasterij je sicer izrazil hvaležnost za pastoralno skrb, ki je navdihnila ta predlog, obenem pa potrdil, da sedanje ureditve ni mogoče odpraviti z indultom, saj dejstvo, da je homilija izključno v pristojnosti duhovnika ali diakona, ni zgolj del cerkvenega nauka, temveč izhaja iz same narave bogoslužja.
Dikasterij v svojem odgovoru ponavlja, da je homilija, ki je sestavni del besednega bogoslužja, neločljivo povezana z oznanjevanjem evangelija in predstavlja izvajanje munus docendi ali poslanstva oznanjevanja, ki je posvečenim duhovnikom zaupano z zakramentom svetega reda. Dodajajo še, da je oznanjevanje Božje besede v bogoslužnem obhajanju neločljivo povezano z zakramentalno prejetim poslanstvom ter z edinostjo, ki povezuje Božjo besedo in zakrament v evharističnem obhajanju.
Cerkveni nauk že predvideva številne oblike oznanjevanja Božje besede in pridiganja, ki jih je mogoče zaupati vernim laikom zunaj homilije in zunaj obhajanja evharistije.
Številne oblike oznanjevanja Božje besede in pridiganja za laike
V pismu je poudarjen tudi pomen spodbujanja nenehne formacije posvečenih duhovnikov, da bi lahko pridiga v celoti izrazila svojo pastoralno in duhovno učinkovitost.
Dikasterij na koncu spomni, da veljavni cerkveni nauk že predvideva številne oblike oznanjevanja Božje besede in pridiganja, ki jih je mogoče zaupati vernim laikom zunaj homilije in zunaj obhajanja evharistije, v skladu s cerkvenim pravom in ustrezno naravo teh različnih oblik oznanjevanja evangelija.



