Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Več kot 300 zdravnikov opozarja: Sistem ne služi bolniku

Objava: 27. 02. 2026 / 06:00
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 27.02.2026 / 15:27
Ustavi predvajanje Nalaganje
Več kot 300 zdravnikov opozarja: Sistem ne služi bolniku
Fotografija je simbolična. FOTO: FREEP!K

Več kot 300 zdravnikov opozarja: Sistem ne služi bolniku

Zdravniška zbornica Slovenije je pred dvema tednoma gostila predstavitev manifesta Za bolnika, v katerem med drugim opozarjajo, da razmere v zdravstvu zahtevajo nujne in sistemske spremembe ter da čakalne dobe neposredno ogrožajo zdravje in življenja ljudi. Manifest so pripravili zdravniki povezani v iniciativi Zdravstvo.si v sodelovanju z drugimi kolegi in laiki. Podpisalo ga je več kot 300 zdravnikov in laikov.

V ospredje postavljajo temeljno načelo varovanja človekovega dostojanstva: »Človekovega dostojanstva ne moremo vzeti, ker je neodtujljivo; lahko pa ga globoko prizadenemo. Zato je naša dolžnost, da ga varujemo in udejanjamo s spoštovanjem vsakogar.« Na pomanjkljivosti sistema opozarja tudi soavtor manifest Janez Koprivec, ki poudarja, da je ta manifest »še eden od poskusov, kako zdravstveni sistem, ki mu prva misel ni bolnik, približati dobrim evropskim praksam«.

Družinski zdravnik Janez Koprivec je eden od avtorjev manifesta Za bolnika

Manifest Za bolnika si lahko preberete (in ga podpišete) tukaj: Manifest Za bolnika

Predolge čakalne vrste lahko ogrožajo življenja

Koprivec razloži, da je manifest bil sprva oblikovan v skupini zdravnikov pod imenom Zdravstvo.si: »k sooblikovanju pa smo privabili še druge strokovne in laične sodelavce. Manifest govori o storitvah, ki si jih zasluži bolnik in jih že vrsto let lahko dobi v dobrih evropskih zdravstvenih sistemih.«

Pobudniki opozarjajo, da slovenski zdravstveni sistem mnogim ne omogoča pravočasne in kakovostne obravnave. Vse več ljudi ostaja brez osebnega zdravnika, zaradi podcenjenega dela in prevelikih obremenitev pa kritično primanjkuje tudi negovalnega in srednjega medicinskega osebja. Čakalne dobe po njihovem mnenju ponekod presegajo strokovno dopustne meje, posledice pa niso zgolj organizacijske, temveč zdravstvene – zamude lahko pomenijo poslabšanje bolezni ali prezgodnjo smrt.

Slovenija je po številu zdravnikov na prebivalca močno pod povprečjem EU. Le za doseganje tega povprečja bi potrebovali okrog 1.400 dodatnih zdravnikov takoj. (Manifest Za bolnika)

Namerno omejevanje oskrbe bolnikov

»Nesprejemljivo je, da slovenski bolnik svoje temeljne zdravstvene pravice lažje uveljavi v tujini kot doma,« poudarjajo avtorji manifesta. Po njihovem mnenju gre za namerno omejevanje oskrbe bolnikov, ki so edini vir financiranja zdravstvene blagajne.

Koprivec ob tem opozarja tudi na razmere ob sami predstavitvi dokumenta: »Ob predstavitvi na Zdravniški zbornici je bila poleg nas avtorjev le še peščica »disidentov« (v marsičem izstopajočih kolegov in laikov) in en medijski diktafon. Če bo naš zdravstveni sistem služil našim bolnikom, bo služil tudi dobrim izvajalcem. Danes služi predvsem državnim ustanovam, dobaviteljem, gradbincem in peščici posameznikov.«

Sistem mora služiti bolniku

Po besedah Koprivca bi moral biti cilj sistema jasen: dobro bolnika kot prvo merilo uspešnosti. »Avtomehanik, ki dela v urejeni delavnici, s pravšnjo mero obremenitve in primerno nagrado, bo delal dobro in zadovoljna bosta oba; izvajalec in stranka. Ustvarjalci manifesta si želimo, da bi bile zadovoljne predvsem naše stranke – bolniki. Če bo za njih dobro, bo tudi za nas izvajalce.«

Kot pravi, je kakovost mogoče doseči le na naslednji način: »Če hočemo za bolnika z infarktom dobro, ga moramo zdraviti po evropskih smernicah. Če hočemo dober zdravstveni sistem, moramo takoj opustiti neučinkovit sistem državnega zdravstva, vključno z ZZZS in prenesti preizkušen evropski model.«

Številni so prisiljeni do zdravstvenih storitev dostopati samoplačniško, čeprav so prispevke tudi za te storitve v sistem že vplačali. (Manifest Za bolnika)

Zdravljenje odloča finančna zmožnost posameznika

Na pomen vlaganja v izobraževanje in enakost dostopa do zdravstvenih storitev je opozoril tudi Maks Lenart Černelč, ki kljub diagnozi spinalne mišične atrofije tipa 1 dosega izjemne študijske in raziskovalne uspehe ter sodeluje na mednarodnih konferencah s področja bioetike. Izpostavil je, da je nedopustno, da v socialni državi možnost zdravljenja vse bolj določa finančna zmožnost posameznika.

Vabilo k podpori manifesta

Avtorji manifesta opozarjajo, da sistemske pomanjkljivosti ne prizadenejo le bolnikov, temveč tudi zdravstvene delavce. Koprivec opozori tudi na še eno sistemsko težavo: »Glede na skromno udeležbo na predstavitvi s strani medijev, pacientov, kolegov zdravnikov in drugih sodelavcev, sklepam, da sistem zatre vsak poizkus spremembe že v njegovi kali. Mogoče iz te kali še ne bomo dobili modernega, racionalnega, kakovostnega sistema, ampak čas se neizbežno približuje.«

Ob koncu poziva k širši podpori dokumentu: »Da bo ta dan še bližje, vas vabim, da manifest Za bolnika delite na vse možne načine. Več nas bo, bolj se bodo zgoraj omenjeni tresli. Čas je, da jih stresemo dokončno. Za bolnika.«

Nalaganje
Nazaj na vrh