Foto: Tatjana Splichal

Danes, v četrtek, 21. septembra, bo v Murski Soboti večernico za najbolj izvirno otroško in mladinsko leposlovno delo preteklega leta prejel Peter Svetina za pesniško zbirko Molitvice s stopnic. Nagrado, ki jo podeljuje časnik Večer, mu bodo izročili v okviru srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede.

Presunljivo iskrene in prepričljive molitvice

Žiriji je predsedoval Igor Saksida, v njej so bili še Maja Logar, Erica Johnson Debeljak, Tone Obadič in Petra Vidali. Svetinove Molitvice s stopnic so opisali kot presunljivo iskrene in prepričljive »'sporočilnega minimuma', tudi sicer značilnega za nekatera besedila Petra Svetine – tudi, kadar gre za poetiko nonsensa –, ki književnega sporočila ne gradi le na povedanem, ampak tudi ali celo predvsem na tem, kar ostaja neizrečeno in presežno«.

Sobivanje z Bogom in angelom

»Pesmi izhajajo iz na videz naivne in preproste, a v globini modre otroške perspektive: celo Bog in angel, osrednji osebi, ki ju nagovarja in za kaj prosi otrok kot pesemski jaz, sta otroški, po prepričanju žirije prikazani povsem človeško, saj je z njima mogoče skorajda kramljati in skupaj z njima sobivati v veliki družini, v kateri so slabovidni dedek, premražena muca, teta, ki ne more imeti otrok, ter razmišljujoči, a tudi prestrašen in osamljen otrok,« so zapisali v utemeljitvi.

Pohvalili so tudi tematiko zbirke, ki bi z verskimi temami in motivike lahko zelo hitro zdrsnila v idealizacijsko ali poučevalno držo molitve, ki jo izreka zgledni otrok, kar pa se Svetini nikoli ne zgodi: »otrok v svojih prošnji, žalosti in ljubezni do vsega, kar je, ostaja otroško naiven; v teh tonih je mojstrsko oglašen tudi jezik, ki se bliža zajčevski poetiki molka, zastiranja, zgolj nakazovanja neizrekljivega.«

Molitvice s stopnic so zato po mnenju žirije »brez dvoma ena pomembnejših pesniških zbirk v sodobni slovenski mladinski poeziji – njihova magičnost v sozvočju z ilustracijami nudi skoraj hipen, a nepozaben in pretresljiv bralni užitek«.

Svetinova tretja večernica

To je že tretja večernica za Petra Svetino. Prvo je prejel leta 2013 za slikanico Ropotarna, lani pa je navdušil s knjigo Ko zorijo ježevci. Poleg literature za otroke in mladino piše strokovne in znanstvene članke o književnosti ter prevaja iz angleščine, češčine, slovaščine, nemščine in hrvaščine. Za Založbo Družina je prevedel Molitvice enega izmed najbolj uveljavljenih slovaških pesnikov Milana Rúfusa.

Letos je bila za večernico nominirana tudi Svetinova zbirka zgodbic Sosed pod stropom, poleg njega pa so na nagrado lahko upali še Miha Mazzini z romanom Zvezde vabijo, Bina Štampe Žmavc s slikaniškim besedilom Čarimatika in Nataša Konc Lorenzutti z romanom Avtobus.

Otroku ni treba vsega razložiti

Po prejemu druge večernice je lani za prilogo Družine Slovenski čas spregovoril o svojem ustvarjanju: »Včasih si v spomin pofotografiram kakšne prizore, včasih z velikim zanimanjem opazujem človeka, če je čudak ali čudakinja, še toliko raje. Pa premišljujem, kako bi ga lahko spravil v zgodbo, da bo ostal spomin nanj. Včasih se med pisanjem zgodi, da začne jezik sam, no, besede s svojimi konkretnimi in prenesenimi pomeni, peljati zgodbo. Iz rok dam tisto, s čimer sem zadovoljen. Včasih si mislim: Tole se bo pa bralo. In se zmotim. Včasih si mislim: Toliko se tiska, a mi je bilo treba to oddati v objavo? Pa se zgodi, da to radi berejo. Predvideti se ne da. In še nekaj je, o čemer ne govorim nikoli: molim, in ko začnem in ko oddam delo, sam pri sebi prosim za blagoslov.«

Dejal je tudi, da ni treba, da bi otrok razumel vsako besedo in da bi mu vse do konca povedal, pojasnil in ga poučil.