Za vsak referendumski predlog so poslanci glasovali ločeno. V vseh treh primerih je podporo izrazilo 47 od 83 navzočih poslancev. Med njimi so bili predstavniki SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resnice, ki so referendume tudi predlagali. Proti je bilo 35 poslancev Svobode, SD in Levice, poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath pa se je glasovanja vzdržal.

Največ pomislekov zaradi volilne pravice tujcev

Največ polemik je povzročil predlog, da bi se volivci izrekli o tem, ali naj imajo državljani drugih držav članic Evropske unije še naprej možnost glasovanja na lokalnih volitvah, medtem ko državljani tretjih držav te pravice ne bi imeli.

DZ je sicer junija sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, s katerimi je pravico do glasovanja državljanom tretjih držav odvzel. Ob tem želijo nasprotniki zakona o njegovem sprejetju odločanje prepustiti tudi volivcem. Predlog za naknadni zakonodajni referendum so že vložili, zbiranje podpisov je predvideno od 1. septembra. Zakon tako do 5. oktobra, ko se izteče rok za zbiranje podpisov, ne bo stopil v veljavo.

FOTO: Bor Slana/STA

Kot menijo v koaliciji in Resnici, lahko DZ tudi ob že sprejetih spremembah in postopku za morebitni zakonodajni referendum volivce še vedno vpraša, kako naj bo to področje urejeno v prihodnje. Opozicija pravi drugače. Sklicuje se na določila zakona o referendumu in ljudski iniciativi, po katerih lahko DZ posvetovalni referendum razpiše pred končno odločitvijo o posameznem vprašanju, poroča STA. Opozicija opozarja, da je parlament o vprašanju že odločil, zato je po njenem mnenju razpis posvetovalnega referenduma o istem vprašanju zloraba demokratičnih institutov.

Po besedah Rebrta Goloba bo odgovornost za morebitni referendum na predlagateljih. »Zapravljali bomo skupen davkoplačevalski denar za referendum, za katerega vsi vnaprej vemo, da je v resnici neustaven in da njegov rezultat ne šteje nič,« je dejal po poročanju RTV Slovenija. 

Različni pogledi na prihodnost RTV-prispevka

Razprava se je zaostrila tudi ob predlogu za posvetovalni referendum o ukinitvi obveznega RTV-prispevka. V koaliciji opozarjajo, da se je način spremljanja medijskih vsebin v zadnjih letih močno spremenil in da ljudje informacije ter druge vsebine pridobivajo iz številnih drugih virov, tudi družbenih omrežij.

V SDS menijo, da ukinitev prispevka ne bi nujno pomenila tudi konca Radiotelevizije Slovenija, piše STA. Po njihovem bi bilo treba vzpostaviti drug način financiranja javnega servisa, sprememba sistema pa bi lahko prinesla tudi racionalizacijo.

FOTO: Bor Slana/STA

Opozicija opozarja na drugačne posledice. Po njihovem bi lahko RTVS brez prispevka postala bolj odvisna od vsakokratne politične oblasti. Izpostavili so tudi različne vsebine javnega servisa, med drugim športni in verski program ter oddaje za otroke in manjšine.

Sklicevali so se tudi na ustavno sodišče, ki je ocenilo, da RTV-prispevek pomembno prispeva k avtonomiji RTVS in zmanjšuje možnost političnih ter gospodarskih vplivov na njeno vsebino. Ob čemer je Zoran Stevanović (PS Resni.ca) dejal: »Ustava varuje svobodo izražanja, pluralnost, uredniško neodvisnost in pa delovanje javnega servisa, ne pa same položnice kot take.«

Razprava tudi o pogojevanju socialne pomoči

Tretje referendumsko vprašanje se nanaša na socialno pomoč. Volivci naj bi odločali, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne ljudi brez objektivnih ovir za zaposlitev poveže z opravljanjem družbeno koristnega dela.

Predlagatelji ukrepa menijo, da bi takšna ureditev lahko pripomogla k vključevanju trajno brezposelnih na trg dela. Poudarjajo, da njihov namen ni kaznovanje prejemnikov pomoči. Podporo takšnemu pristopu po njihovih navedbah daje tudi ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve.

V opoziciji menijo, da gre za populistično zastavljeno vprašanje, saj naj bi veljavna ureditev že vsebovala varovalke, te bi bilo potrebno le uporabiti. Opozorili so tudi na pomisleke zakonodajno-pravne službe DZ glede jasnosti referendumskega vprašanja.

V razpravi so se dotaknili tudi primera poslanca Resnice Borisa Mijića in vprašanja odgovornosti delodajalcev. Opozicija je ob tem izpostavila očitek, da lahko tudi podjetniki, ki svojim zaposlenim ne zagotavljajo plačila, prispevajo k temu, da ljudje potrebujejo socialno pomoč.