Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo ter postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca.

Veliki petek je edini dan v vsem cerkvenem letu, ko ne obhajamo svete maše. Pri obredu ob 15. uri, ko se spominjamo Jezusove smrti na križu, molimo križev pot. Obredi velikega petka so najstarejša in najbolj častitljiva dediščina starokrščanskega bogoslužja in pobožnosti.

Pri obredih velikega petka prisluhnemo poročilu evangelista Janeza o Jezusovem trpljenju in smrti, ki je uničila človekovo smrt in odprla pot v poveličano življenje pri Očetu.

Opravilo velikega petka ima tri dele, spominjajo na spletni strani Slovenske škofovske konference: sveto opravilo se začne v tišini s počastitvijo razgrnjenega oltarja, ki predstavlja Kristusa, oropanega človeškega dostojanstva, ki so mu vzeli vse in ki je na križu občutil zapuščenost. Ko glavni mašnik pred oltarjem na tla leže na obraz, verniki pokleknejo in nekaj trenutkov tiho molijo. Nato prisluhnejo Božji besedi.
Po berilih prisluhnemo poročilu evangelista Janeza o Jezusovem trpljenju in smrti, ki je uničila človekovo smrt in odprla pot v poveličano življenje pri Očetu. Po križu so odprta vrata v nebo.

Češčenje križa. FOTO: Tatjana Splichal

Žalovanje, pa tudi veselje in upanje

V prvem delu je opravilo Božje besede, med katerim beremo pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz evangelija po Janezu ter med drugim prosimo za sodobno družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe, pa tudi za odnose z judovsko skupnostjo. V drugem delu častimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, v tretjem delu pa je obhajilni obred. Duhovnik že posvečene svete hostije, ki jih je prinesel iz ječe, kamor jih je odnesel na veliki četrtek, po koncu obreda odnese na nov kraj, tokrat v t. i. Božji grob.

Čeprav je veliki petek zaznamovan z žalovanjem, ne smemo spregledati, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje.

Čeprav je veliki petek zaznamovan z žalovanjem, ne smemo spregledati, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan, tako kot na cvetno nedeljo, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. Na to nakazuje tudi rdeča mučeniška barva, ki jo uporabljamo pri bogoslužju in spominja na zmago, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen.

V Katoliški Cerkvi na veliki petek velja strogi post: to pomeni, da naj bi se kristjan samo enkrat v dnevu najedel do sitega. FOTO: Tatjana Splichal

Kaj pomeni strogi post?

V Katoliški Cerkvi na veliki petek velja strogi post: to pomeni, da naj bi se kristjan samo enkrat v dnevu najedel do sitega. Strogi post upoštevamo ob začetku postnega časa, na pepelnico, in na veliki petek. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, temveč v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina ubogim in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in niso namenjena sama sebi.

Na veliki petek ...

• se postimo,
• lahko gojimo tihoto (brez glasbe, slušalk, radia, televizije in drugih zaslonov),
• lahko z Jezusom prehodimo križev pot,
• se Gospodu v tihi molitvi srca zahvalimo za odrešenje,
• se udeležimo večernih obredov velikega petka.