Po besedah kardinala Cantalamesse »Jezus ni prišel popravit in izpopolnit predstave, ki so si jo ljudje ustvarili o Bogu, ampak jo v nekem smislu preobrniti in razkriti pravi Božji obraz«. Po navedbah spletnega portala Vatican News se je obredov velikega petka v vatikanski baziliki sv. Petra udeležilo okoli 4.500 vernikov.

Med bogoslužjem so peli pasijon iz evangelija po Janezu, ki vsebuje, tako papeški pridigar, »crescendo« Jezusovih prejšnjih izjav o samem sebi. Ob koncu prepira Jezus svojim nasprotnikom reče: »Ko boste povzdignili Sina človekovega, boste spoznali, da jaz sem« (Jn 8,28). Vendar, je poudaril kardinal Cantalamessa, »nezaslišana novost« je, da lahko te Kristusove besede navsezadnje razumemo le, če jih beremo v kontekstu mučeništva na križu.

Obredi velikega petka v Vatikanu. FOTO: Vatican Media

Popoln preobrat v pojmovanju Boga

»Soočamo se s popolnim preobratom človeške predstave o Bogu in do neke mere tudi tiste v Stari zavezi. Jezus ni prišel popravit in izpopolnit predstave, ki so si jo ljudje ustvarili o Bogu, ampak jo v nekem smislu preobrniti in razkriti pravi Božji obraz,« je pojasnil kardinal.

Kako naj Boga vidimo v njegovem izničenju v smrti na križu?

To je izziv tudi za nas, saj vsi v vsakem trenutku v svoji podzavesti premišljujemo o »edinstvenem« Bogu, o »čistem duhu« ali »najvišji entiteti«. Toda kako, se sprašuje papeški pridigar, »naj ga vidimo v njegovem izničenju v smrti na križu?« Navsezadnje Bog ljudem ne vsiljuje svoje volje in ne more storiti nič drugega kot »do neskončnosti spoštovati svobodno odločitev ljudi«: »Resnična Božja vsemogočnost je popolna nemoč Kalvarije. Za razkazovanje potrebujemo malo moči; veliko pa je potrebujemo, da stopimo ob stran, da izginemo«, tako kot je to storil Bog, je nadaljeval kardinal.

Papež v premišljevanju Kristusovega trpljenja. FOTO: Vatican Media

Tudi Kristusovo »zmagoslavje« ob vstajenju je bilo na koncu drugačno, kot smo ga vajeni razumeti v človeških miselnih vzorcih, in sicer na skrivnem in brez prič, kar je v popolnem nasprotju z njegovo javno obeleženo usmrtitvijo, je še poudaril papeški pridigar. V preteklosti so ljudje radi govorili o »zmagoslavju svete Cerkve«, molili zanj ter se spominjali njegovih »zgodovinskih trenutkov in razlogov« - danes pa vemo, kako drugačno je bilo to zmagoslavje od Jezusovega: »Vendar ne smemo soditi preteklosti. Kadar preteklost sodimo z miselnostjo sedanjosti, smo vedno v nevarnosti, da bi bili krivični.«

Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek (Mt 11,28): vabilo, ki bi se glede na Jezusov sramotni položaj lahko zdelo skoraj ironično, je namenjeno vsemu človeštvu, na vseh krajih in v vseh časih.

Namesto tega je pomembno, da sprejmemo povabilo, ki ga je Jezus »s svojega križa« namenil svetu: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek (Mt 11,28): vabilo, ki bi se glede na Jezusov sramotni položaj lahko zdelo skoraj ironično, je namenjeno vsemu človeštvu, na vseh krajih in v vseh časih«, je še poudaril kardinal Cantalamessa: »Pridi ti, ki si star, bolan in sam, ti, ki te svet pušča umirati v bedi, lakoti ali pod bombami; ti, ki zaradi vere vame ali zaradi svojega boja za svobodo medliš v jetniški celici; pridi ti, ženska, žrtev nasilja. Skratka vsi, nihče ni izključen.«

V globoki zbranosti. FOTO: Vatican Media

Vsemogočnost ljubezni

Čeprav se je Jezus odpovedal človeškemu pojmovanju vsemogočnosti, je vendarle ohranil svojo vsemogočnost, »ki je vsemogočnost ljubezni in podarja osvežitev, tudi če ne odstrani utrujenosti in izčrpanosti tega sveta«, kot lahko pričujejo tisti, ki so to izkusili. »Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, 39 ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Kristusu Jezusu, našem Gospodu,« je kardinal Cantalamessa pridigo sklenil z besedami apostola Pavla iz Pisma Rimljanom (8,38).

Papež Frančišek je nato v latinščini prebral slovesne prošnje. Večerne molitve križevega pota v rimskem Koloseju se sveti oče ni udeležil, da bi ohranil svoje moči za obhajanje slovesne velikonočne vigilije.