Zapri
Iskanje

Vojna Moskve v Ukrajini največji izziv v zgodovini zavezništva

Za vas piše:
Blaž Čermelj
Objava: 29. 06. 2022 / 14:54
Oznake: Slovenija, Svet, Vlada
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.06.2022 / 15:59
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Vojna Moskve v Ukrajini največji izziv v zgodovini zavezništva

Vojna Moskve v Ukrajini največji izziv v zgodovini zavezništva
FOTO: Pixabay
Voditelji Nata že drugi dan zasedajo na vrhu v Madridu. Po napovedih generalnega sekretarja Nata bo srečanje "zgodovinsko in preobrazbeno", saj bo na njem zavezništvo kot odgovor na rusko vojno v Ukrajini preoblikovalo svojo obrambno strategijo.

Vojaško zavezništvo bo tako na vrhu sprejelo nov strateški koncept, ki bo v osrčje pojavil dejstvo, "da Rusija predstavlja neposredno grožnjo naši varnosti", poudarja generalni sekretar zveze Jens Stoltenberg. Ta je ob tem poudaril tudi, da je vojna Moskve v Ukrajini "največji izziv" v zgodovini zavezništva.

Z njim pa si želijo Natovi voditelji Putinu poslati tudi sporočilo, da v tem boju ne bo zmagal.

Nato ni več "možgansko mrtev"

Če je še leta 2019 francoski predsednik Emmanuel Macron zvezo Nato označil za možgansko mrtvo, pa je nedavna vojna poskrbela za izjemno strnitev prej že nekoliko razglašenih vrst. Med najodmevnejšimi dogodki vrha bo nedvomno povabilo Švedski in Finski, ki sta izrazili željo, da po desetletjih nevtralnosti postaneta njegovi članici.

Ob tem se pričakuje tudi, da bo nato na vrhu potrdil največje povečanje svojih obrambnih in odvračalnih zmogljivosti po koncu hladne vojne. Tako naj bi Nato v nekaj letih imel na razpolago več kot 300.000 mož v silah za hitro odzivanje.

Svoje sile v Evropi pa naj bi okrepile tudi ZDA. Po zagotovilih ameriškega predsednika Joeja Bidna naj bi te v Evropo poslale dodatni vojni ladji, ki bosta nameščeni v Španiji, dodatni eskadrilji bojnih letal, ki bosta nameščeni v Združenem kraljestvu, vzpostavili pa naj bi tudi nov vojaški štab na Poljskem.

Več orožja za Ukrajino

Zbrane na vrhu je prek videopovezave nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in jih pozval, naj njegovi državi zagotovijo sodobne raketne in zračne obrambne sisteme in sisteme za boj proti ruskemu topništvu.

"To ni vojna, ki jo Rusija vodi samo proti Ukrajini. To je vojna za pravico, da narekuje pogoje v Evropi - za to, kakšna bo prihodnja svetovna ureditev," je med drugim v govoru še poudaril Zelenski.

Države bodo dvigovale obrambne izdatke

Obenem naj bi madridski vrh Nata dokončno prekinil s prakso, po kateri so države za svojo vojsko praviloma dajale manj od obljubljenih dveh odstotkov BDP. Ta odstotek naj bi bil od zdaj le še izhodišče.

Ob tem je Stoltenberg izrazil zadovoljstvo, da evropske zaveznice in Kanada že osem let zapored dvigujeo svoje obrambne izdatke. To dejstvo pa bo še pomagalo dvigniti pritisk na tiste članice, ki imajo glede na obstoječi BDP bistveno  premalo zmogljive vojaške sile.

Kot odgovor na to je nemški kancler Olaf Scholz ob zaključku zasedanja skupine G7 za nemško medijsko hišo ARD dejal, da bo Nemčija v naslednjih letih za vojsko namenjala med 70 in 80 milijard evrov, čimer bi lahko v nekaj letih oblikovala največjo konvencionalno vojsko v Evropi.

Dodaten denar tudi za Slovensko vojsko

Strategijo o izpolnjevanju Natovih zavez naj bi po obljubah slovenskega premierja Roberta Goloba v naslednjih šestih mesecih pripravila tudi slovenska vlada. Trenutna zaveza je, da naj bi Slovenija mejo dveh odstotkov BDP doseženih za vojsko dosegla do leta 2030, vendar jo bo morala po premierjevem mnenju še pospešiti. Slovenija trenutno v vojsko sicer vlaga zgolj 1,22 odstotka BDP.

V Levici proti širitvi

Ni skrivnost, da takšnim pogledom na razvoj Nata in slovenskih oboroženih sil močno nasprotujejo v stranki Levica, kjer pravijo, da je "Nato zgolj vozilo za geostrateške interese in interese vojaške industrije." Kot pravijo v stranki, bodo zato svoje koalicijske partnerje skušali prepričati, naj ne popuščajo oboroževalnim pritiskom, nakupe slovenske vojske pa baje usmerjajo v opremo, od katere bodo imeli korist tudi njeni prebivalci, kar so na primer reševalni helikopterji in oprema za primere vremenskih katastrof.

Kljub temu pa premier Golob ne pričakuje zaostrovanja razmer v koaliciji, zato ga ne skrbi, da bi bila kljub vzdržanim glasovom stranke Levica odločitev glede Finske in Švedske kakor koli ogrožena.


Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh