Del kmetijskih organizacij v Sloveniji ob tem opozarja na tveganja za domače kmetijstvo. Posebej opozarjajo na možnost uvoza izdelkov z ostanki snovi, ki so v Evropski uniji prepovedane. Medtem ko nekatere stranke sporazum vidijo kot tveganje za slovenskega kmeta in zagovarjajo strožjo zaščito domače pridelave, druge poudarjajo predvsem potrebo po večji konkurenčnosti, povezovanju dobavnih verig in krepitvi samooskrbe.

Papež Frančišek je v encikliki Laudato Si svaril pred »izginjanjem malih proizvajalcev« zaradi širjenja oligopolov. Država mora zagotoviti, da so kmetje neposredno vključeni v razprave o trgovinskih in tehnoloških vprašanjih, ki jih zadevajo, ter da imajo dostop do zanesljivih informacij za sprejemanje odločitev v prid skupnega dobrega.

Kakšno je stališče vaše stranke do zaščite slovenskih kmetov pred cenejšimi uvoženimi izdelki in trgovinskimi sporazumi (npr. EU–Mercosur)? S katerimi ukrepi si boste prizadevali zvišati samooskrbo?

NSi, SLS, FOKUS

Toliko škode kot je s svojim aktivističnim pristopom aktualna vlada povzročila slovenskim kmetom, še nismo bili priča. Sporazum Mercosur mora primarno zaščititi potrošnika in kmeta, zato bomo skrbno spremljali, da se spoštujejo najstrožje prakse kmetovanja, kot veljajo za našega kmeta, saj si vsi zaslužimo kakovostno in varno pridelano hrano. Samooskrbo bi med drugim povečali z: aktivno zemljiško politiko za povečanje obdelovalnih površin, usmerjeno podporo sektorjem, kjer izračuni kažejo krizo ali strateški primanjkljaj, strogo zaščita kmetijskih zemljišč nad boniteto 25, sistematično gradnjo namakalnih sistemov in podporo rastlinjakom, poenostavitev obdavčitev in birokracije …

Resni.ca

Sporazum EU–Mercosur razumemo kot škodljiv za slovenskega kmeta, predelovalca in potrošnika. Za večjo samooskrbo se je treba osredotočiti na pridelavo osnovnih živil (žita, krompir, zelenjava, meso) ter krepitev lokalnih dobavnih verig. Predlagani ukrepi:

• Večja podpora kmetom in podjetjem za pridelavo in predelavo osnovnih živil za slovenski trg.

• Krepitev odkupnih mrež ter sodelovanja med pridelovalci, predelovalci, lokalnimi trgovci, restavracijami in javnimi ustanovami.

• Razvoj lokalne predelave, pomoč pri gradnji in modernizaciji predelovalnic, mesnic, mlekarn ter skladiščnih in zamrzovalnih kapacitet, da zmanjšamo odvisnost od uvoza.

• Izobraževalni programi za povečanje pridelka, izboljšanje tehnoloških postopkov in zmanjšanje izgub od njive do izdelka.

• Spodbujanje raznolike pridelave in predelave, podpora mešanim kmetijam in razvoju izdelkov z višjo dodano vrednostjo.

• Spodbujanje mladih za prevzem kmetij in razvoj agroživilskih podjetij – finančna stabilnost, možnosti inovacij, jasna družbena vloga kmeta.

• Spodbujanje lokalnega vrtičkarstva – omogočanje dostopa do zemlje za pridelavo hrane.

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Naše stališče je, da mora Slovenija voditi trgovinsko politiko, ki najprej varuje domače kmetijstvo in prehransko varnost. Mednarodne sporazume podpiramo le, če zagotavljajo enake pogoje konkurence in učinkovite zaščitne mehanizme. Sporazumu EU–Mercosur zato nasprotujemo, dokler v njem ne zaščitimo slovenskega kmeta. Samooskrbo bomo povečevali z vlaganji v namakanje in skladišča, z ukinitvijo obvezne prahe ter krepitvijo domače predelave in sledljivosti hrane. Posebna skrb bo namenjena tudi živinoreji, še posebno na območjih z omejenimi dejavniki.

Glas upokojencev

Absolutno je potrebno zaščititi slovenskega kmeta in slovenskega potrošnika pred uvozom cenejših, oporečnih ter zdravju škodljivih pridelkov in izdelkov iz neevropskih držav, zlasti tretjega sveta. Vključiti je potrebno v Sloveniji pridelano hrano v vrtce, šole, bolnišnice, domove itd. in jo tudi subvencionirati za slovenske potrošnike.

Demokrati. Anžeta Logarja

Bistven problem slovenskega kmeta je nekonkurenčnost z velikimi proizvajalci hrane, takoj za tem pa spopadanje z birokracijo in predpisi, ki mu jih nalaga država. Najboljša možna rešitev za probleme slovenskega kmeta je močan domači kmet. Slovenija ne more tekmovati s količino, lahko pa tekmuje s kakovostjo, pri čemer zapiranje mej ni rešitev. Rešitev je v okrepitvi domače dobavne verige, v kateri ima prednost regionalno in sezonsko ter v tem, da javni zavodi prednostno kupujejo slovensko hrano. Samooskrba sodi med varnostna vprašanja naše države, zato je za nas to strateško vprašanje. Slovenija je zelo slabo samooskrbna, predvsem z zelenjavo, pa tudi z nekaterimi vrstami mesa. Glede pridelave zelenjave bomo bistveno več vlagali v domače rastlinjake, namakanje in zaščito pred vremenskimi ujmami. Kar se tiče predelovalne industrije, podpiramo predelavo na kmetijah, krepitev zadrug in razvoj močnih domačih blagovnih znamk.

Socialni demokrati (SD)

Sporazum Mercosur predstavlja priložnost za krepitev strateške avtonomije Evrope s sodelovanjem s podobno mislečimi partnerji v Latinski Ameriki. S poglabljanjem odnosov z regijo lahko diverzificiramo trgovinske povezave, zavarujemo ključne dobavne verige in zmanjšamo odvisnosti od drugih držav. Vsekakor pa sporazum prinaša tudi tveganja in izzive, zlasti v luči morebitnega opuščanja podpore prehranski samooskrbi. Socialni demokrati smo v tem mandatu večkrat stopili v bran domači samooskrbi. Konkretno je bila uspešna tudi naša pobuda za preprečitev prodaje Farme Ihan. Slovenskega kmeta vidimo kot osrednjega pri zagotavljanju varne in kakovostne hrane.

Piratska stranka

Nasprotujemo trgovinskim sporazumom, ki slabšajo položaj slovenskega kmeta in delavca. Sporazum EU–Mercosur služi interesom industrije in geopolitičnim potrebam EU. Pred sporazumi moramo zagotoviti konkurenčnost kmeta, lokalno prodajno infrastrukturo, večjo vlogo javnega odkupa, podporo tržnicam, zadrugam in food hubom ter pravičnejše subvencije z omejitvami. Prosti trg ogroža male kmete, koncentrira kapital in škoduje lokalni družbi.

Gibanje Svoboda

Zaščitni ukrepi so predvideni na ravni sporazuma in EU, kar pomeni aktivno vlogo Slovenije pri zaščiti kmetov. Kratkoročno predvidevamo okrepljen nadzor uvoza kmetijskih in živilskih proizvodov skladno z zdravstvenimi in fitosanitarnimi zahtevami EU ter mehanizem interventne pomoči ob trajnem negativnem učinku sporazuma na posamezni sektor. Za dvig samooskrbe nadaljujemo z varovanjem kmetijskih zemljišč, vlaganji v namakalne sisteme in tehnološko napredno trajnostno pridelavo, spremembo sistema zavarovanja primarne proizvodnje, zaščito pred točo in pozebo, promocijo domače hrane ter povezovanjem verig preskrbe in institucij pri javnem naročanju.