Ko govorimo o ŽPS, moramo reči najprej, da gre za posvetovalno delovno telo v župniji, kjer se udejanja sodelovanje med župnikom, drugimi odgovornimi v župniji in verniki. Namen delovanja ŽPS je razširjati obzorja in s tem pomagati župniku pri načrtovanju in usklajevanju pastoralnega delovanja, se pravi pri vodenju župnije na področju pastorale.

Smo v času, ko morajo duhovniki marsikje, zaradi premajhnega števila, prevzemati skrb tudi še za eno ali več sosednjih župnij. V takšnih primerih, ki so vedno bolj pogosti, se župnije povežejo v »družino« več župnij oziroma pastoralno enoto. Dobrodošla rešitev v takšnih primerih je, če imajo povezane župnije skupen ŽPS. Na ta način lahko člani tega istega ŽPS bolj celostno zaznavajo pastoralne potrebe tudi širše in iščejo primernejše rešitve.

Pastoralni sveti so sad poudarkov učenja škofov na drugem vatikanskem cerkvenem zboru. Škofje so na koncilu v ospredje postavili poklicanost in soudeležbo vseh pri skrbi za podobo cerkvene skupnosti. Najprej smo vsi poklicani, da smo skupaj na poti k svetosti, poudarja koncil. To posledično pomeni poklicanost vsakega kristjana, da prispeva svoj delež h graditvi konkretne cerkvene skupnosti.

Pastoralni sveti so sad poudarkov učenja škofov na drugem vatikanskem cerkvenem zboru.

Z načelom zbornosti je cilj pastoralnega delovanja podoba Cerkve, ki bolj in bolj postaja občestvo manjših, temeljnih občestev. Tudi sinodalno dogajanje v Cerkvi, h kateremu smo vsi v tem času spodbujeni, si prizadeva za podobo Cerkve, kjer je v občestvu vsak dobrodošel in povabljen, da s svojimi darovi pomaga graditi dinamično in živo cerkveno skupnost.

V pismu omenjate volitve članov ŽPS. V zadnjem času se bolj kot pojem volitve uveljavlja izraz »izbira« članov ŽPS. Več kot polovico članov v ŽPS sestavljajo res izvoljeni člani. Ti navadno zastopajo posamezna območja v župniji ali posamezna temeljna občestva. Poleg izvoljenih pa ŽPS sestavljajo še člani, ki so to po službi, ki jo opravljajo v župniji ter tudi člani, ki jih posebej izbere župnik. Celotno sestavo ŽPS nazadnje, ko je sestavljen, na predlog župnika potrdi škof.

Cerkveno pravo določa, naj se v vsaki župniji ustanovi ŽPS, če so dani pogoji za to. Nekoliko drugače pa je glede tega določeno za Župnijski gospodarski svet (ŽGS). Ta je po določbah cerkvenega prava, kan. 537, obvezen. Gospodarski svet župniku pomaga na gospodarskem področju, pri gmotnem in finančnem upravljanju župnije. ŽGS predseduje župnik, člani pa so s strani škofa imenovani na podlagi strokovnosti, poštenosti in pripadnosti župnijskemu občestvu. ŽGS skrbi, da je finančno poslovanje v župniji na trdnih temeljih in transparentno. Prav tako člani ŽGS pomagajo skrbeti za vzdrževanje cerkvenih stavb.

Gospodarski svet župniku pomaga na gospodarskem področju, pri gmotnem in finančnem upravljanju župnije.

Ko govorimo o ŽGS, je treba za naše območje spomniti na službo cerkvenih ključarjev. Pri nas je že dolgo časa utečeno, da so pri vsaki župnijski in podružnični cerkvi imenovani: vsaj en, navadno pa dva ali več cerkvenih ključarjev. Za mariborsko nadškofijo je določeno, da zbor vseh cerkvenih ključarjev v župniji tvori ŽGS. Zaželeno pa je, da se tem pridružijo še drugi člani ŽGS, predvsem strokovnjaki z gospodarskega področja ali tisti, ki imajo izkušnje s tega področja. Kadar gre za večje in pomembnejše odločitve, ki presegajo redno upravo župnije, potrebuje župnik za takšne posle soglasje krajevnega škofa.

Vse to torej kaže, da si je potrebno zelo prizadevati, da v okviru vsake župnije zaživita tako ŽPS kot ŽGS in da si člani z dejavnim delovanjem prizadevajo izpolniti zaupano jim poslanstvo, z namenom graditi na trdnih temeljih živo in dejavno krščansko skupnost.