Celiakija je kronična in dedno pogojena bolezen prebavil in je posledica uživanja glutena in sorodnih beljakovin, ki jih najdemo v nekaterih žitaricah, kot so pšenica, ječmen, rž in oves. Mogoče bo kdo rekel, da je to vprašanje za medicino in ne za pastoralno-teološka področja. Ko je bil papež Benedikt XVI. še kardinal in predstojnik Kongregacije za nauk vere, je mislil drugače in je že leta 1995 škofovskim konferencam poslal posebna navodila o uporabi brezglutenskih hostij.

Vprašanje se dotika veljavnosti materije za sv. evharistijo in nas tako postavlja v središče naše vere in krščanskega življenja. Dokument je bil pozneje preveden v slovenščino in je objavljen v Sporočilih slovenskih škofij (SSŠ 7/2002). Pozneje je izšla še vrsta drugih tozadevnih dokumentov in tudi kan. 924–926 ZCP, kakor tudi Splošna ureditev Rimskega misala v členih 319–323, so zelo konkretni.

Odgovor na to vprašanje ni enostaven, ker je treba poznati zdravstveno stanje pacienta in tudi mnenja strokovnjakov, ki so v glavnem dopolnjujoča, tu in tam pa so si tudi nasprotujoča. Zato se vam, spoštovana gospa Andreja, ki se v pismu predstavite kot bolnica z diagnozo celiakije, iskreno zahvaljujemo, da ste postavili to vprašanje, da tudi na tem mestu kratko spregovorimo o tej problematiki in pomagamo vsem, ki se soočajo s to zahtevno preizkušnjo.

Odgovor na to vprašanje ni enostaven, ker je treba poznati zdravstveno stanje pacienta in tudi mnenja strokovnjakov, ki so v glavnem dopolnjujoča, tu in tam pa so si tudi nasprotujoča.

Vsem, ki se srečujete s simptomi celiakije, svetujemo, da na spletu poiščete in preberete zelo obsežno dokumentacijo, navodila in zelo konkretne predloge, kako je treba ravnati v posameznih primerih; še posebej za dietno prehrano, za katero je dobro poskrbljeno. Če upoštevamo obstoječe informacije in ustrezna navodila, ki so na razpolago, moramo reči, da je za cerkveno področje, kjer se s celiakijo srečujemo pri sv. obhajilu, najvažnejše in učinkovito zdravilo dosledna brezglutenska dieta.

Za vernike, ki imajo težave s celiakijo, to pomeni, da pri sv. maši uporabljajo izključno posebne brezglutenske hostije, ki jih pripravlja pooblaščena cerkvena ustanova na Poljskem in jih uvažamo prek založbe Ognjišče ter so dostopne v vseh cerkvenih knjigarnah. Ko sem se v teh knjigarnah pozanimal, kakšno je povpraševanje po takšnih hostijah, so mi povedali, da kar pogosto povprašujejo po njih in da so ob spoštovanju navodil rezultati kar ugodni. Pri tej založbi dobite tudi vse informacije.

Vprašanje se dotika veljavnosti materije za sv. evharistijo in nas tako postavlja v središče naše vere in krščanskega življenja.

V Sloveniji imamo Društvo za celiakijo, ki na spletu obširno predstavi svojo dejavnost, ko nas v soočenju s celiakijo združuje, izobražuje in nam pomaga. Društvo ima tudi svoja predstavništva v večjih mestih, kjer lahko vsak dobi informacije. Tudi naše bolnišnice imajo specialiste, ki pomagajo in zdravijo paciente s simptomi celiakije.

Tako lahko rečemo, da je tako v družbi kot v Cerkvi poskrbljeno za spoprijemanje s celiakijo. Imamo navodila, ki jih je treba poznati in upoštevati. Naj bo naše soočenje s celiakijo za vse nas vabilo, da tistim, ki se spopadajo s to boleznijo, pomagamo in jim z omenjenimi pripomočki omogočamo evharistično življenje; vsi pa, ki smo obvarovani te preizkušnje, še z večjo hvaležnostjo, vero in zaupanjem obhajajmo evharistično skrivnost in se tudi ob duhovnih pobudah sinodalnega dogajanja in jubilejnega leta bližajmo polnosti Božjega posinovljenja.

Odgovor škofa Lipovška je bil najprej objavljen v tedniku Družina.