Hvala za vaša vprašanja, gospod Franci, saj je to lahko dober uvod v postni čas, ki ga bomo začeli, letos v začetku marca. Pobožnost križevega pota ima v zgodovini kristjanov v zahodni Cerkvi velik duhovni pomen. Gre za premišljevalno molitev. Začetki te pobožnosti so povezani z romanji v Jeruzalemu. Romarji so hodili po poti, po kateri je šel s križem na Kalvarijo sam Gospod Jezus Kristus, in se ob tem spominjali dogodkov našega odrešenja. Ko kristjani molimo to molitev, sočustvujemo z Jezusom in podoživljamo njegovo trpljenje, od Pilatove smrtne obsodbe pa vse do smrti na križu in položitve v grob. Molitev križevega pota nam pomaga, da skupaj z Jezusom romamo na Kalvarijo.

Kdaj je primerno moliti križev pot? Običajno imamo priložnost udeležiti se te pobožnosti v postnem času, posebej še ob petkih je to primerno, saj je petek spomin Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Premišljevanje križevega pota nam pomaga k duhovni budnosti in predvsem k hvaležnosti Jezusu za dar odrešenja. Po tem, da bi si prizadevali za duhovno budnost in bili hvaležni za dar odrešenja, pa vsi težimo in si tega želimo pravzaprav vsak dan v letu in v vsakem času. Zato je primerno in duhovno koristno premišljevati in spominjati se Jezusovega trpljenja in premišljevati postaje križevega pota tudi druge dneve v letu, ne zgolj na postne petke.

Res je tudi, da postni čas od pepelnične srede do velike sobote traja pravzaprav 46 dni. Nedelje v postu, to je šest nedelj, so torej izvzete, če govorimo o »štiridesetdnevnem postu«. S tem je poudarjeno, da so vse nedelje, tudi nedelje v postu, »mala velika noč« in tako kot vse druge nedelje spomin na Jezusovo vstajenje od mrtvih. A po drugi strani postni čas obhajamo kot enovit čas. Zato nas tudi te nedelje vendarle vabijo tudi k spokornosti in postu. To lepo pokaže vsebina mašnih prošenj v Rimskem misalu in prav tako hvalospevi za postne nedelje, pa tudi bogoslužno določilo, da v postnem času, čeprav v nedeljo, ne molimo Slave in prav tako odpade vzklik Aleluja.

Vse to pomeni, da je primerno, da se verniki večkrat zberemo k pobožnosti križevega pota, posebej tudi še na nedelje v postnem času. Pobožnost križevega pota zato prav ob postnih nedeljah obhajamo v mnogih župnijskih cerkvah in tudi na romarskih krajih. Posebej je ta pobožnost doživeta in zgovorna tam, kjer so postavljene kapelice križevega pota, ki vodijo do romarskih svetišč.

Predvsem imejmo v vidu, da nas premišljevanje Jezusovega trpljenja ne odvrača od velikonočnega jutra.

Sinoda, ki jo omenjate, mi je delno poznana. Vem, da so na njej govorili o postnih pobožnostih in da je ta sinoda določila blagoslov pepela na pepelnično sredo.

Predvsem imejmo v vidu, da nas premišljevanje Jezusovega trpljenja ne odvrača od velikonočnega jutra. Nasprotno, znova in znova nas pripelje do temeljne resnice naše vere, ki je resnica o Jezusovem vstajenju od mrtvih na velikonočno jutro. Molitev križevega pota je tako neločljivo povezana z radostjo odrešenja, katere središče je resnica o Jezusovem vstajenju od mrtvih. Ljudje v času zemeljskega življenja doživljamo tako vesele kot tudi žalostne trenutke. Kot kristjani želimo vsak trenutek življenja upodabljati po Jezusu Kristusu. Njegova pot je tudi naša pot.

Če torej pobožnost križevega pota razumemo v smislu velikonočne pesmi: »… le pomni, pomni to skrivnost, čez Golgoto gre pot v radost«, potem se bomo globoko v sebi tudi zavedali, da nas postaje križevega pota vodijo od velikega petka k velikonočnemu jutru, ko vstali Gospod vsakemu od nas kliče: »Mir vam bodi!«

Pozdravljam vas in voščim tudi za letošnje leto blagoslovljeno pot priprave na velikonočni praznik, tudi ob udeležbi pri pobožnosti križevega pota.