»EU potrjuje nedvomno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana in pozdravlja zavezanost partnerjev na Zahodnem Balkanu evropski perspektivi, ki je v vzajemnem strateškem interesu,« je zapisano v izjavi voditeljev članic EU, sprejeti v posvetovanju z voditelji Zahodnega Balkana.

Pereče vprašanje Severne Makedonije in Albanije

Ob ponovni potrditvi zavezanosti širitvenemu procesu je EU hkrati opozorila na pomembnost tega, da lahko ohrani in poglobi svoj razvoj in zagotovi zmožnost integracije novih članic. Ta hip najbolj pereče širitveno vprašanje je začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. V Skopju in Tirani spodbudnih novic, kdaj bo do tega prišlo, niso dobili.

Nadaljevanje reform v regiji

Dejstvo, da unija ne začne pristopnih pogajanj z državama, spodkopava njeno vlogo in ugled v regiji, je izpostavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in skupaj s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom opozorila, da morajo v regiji nadaljevati reforme v zameno za koristu v okviru približevanja uniji, je poročala STA.

Prihodnjič leta 2022

Voditelji so v izjavi še izrazili pripravljenost za okrepitev političnega dialoga z regijo, tudi z rednimi srečanji z voditelji držav Zahodnega Balkana. Prihodnji takšen vrh, kot je bil včeraj in danes v Sloveniji in je predstavljal osrednji dogodek slovenskega predsedovanja Svetu EU, bo predvidoma prihodnje leto.

Zaveza, ki je ne more dati nihče

Po besedah gostitelja vrha, slovenskega premierja Janeza Janše, si Slovenija ni prizadevala, da se v deklaracijo vključi zavezo, da bodo do leta 2030 vse države Zahodnega Balkana postale članice EU. »Takšne zaveze ne more dati nihče, ker gre za pogajalski proces. Želeli smo vključiti časovni okvir, v katerem bi se potem natančneje razdelali posamični koraki,« je pojasnil Janša.

Tudi leta 2004 je bila narejena neformalna časovnica

Po njegovih ocenah jih lahko zaključijo v naslednjem desetletju: »Podobno se je dogajalo, ko je bila Slovenija del velike širitve leta 2004. Tudi takrat je bila narejena neformalna časovnica, ker je vsaka država specifika zase in se posebej pogaja; za tiste, ki se pogajajo, pa je vseeno dobro, da približno vedo, koliko časa imajo in do kdaj morajo izvesti katere reforme. S časovnico je večja tudi spodbuda, kar se reformnih procesov tiče,« je poudaril Janša.

Čestitke Von der Leynove in zahvala Janše

Ursula von der Leyen je predsedniku vlade čestitala »za izvrstno gostiteljstvo« in podčrtala, da EU ne bo popolna brez držav Zahodnega Balkana, ki so del iste Evrope kot EU. Janez Janša pa se ji je zahvalil za »zadnje napore, da se rešijo nekatera odprta vprašanja, ki jih je treba rešiti, preden se sploh začnemo pogovarjati o širitvi.«

Skupna odločitev o prihodnosti in skupnemu napredku

Charles Michel pa je še enkrat ponovil željo po napredku na poti k širitvi: »Vsi se zavedamo naših skupnih prioritet, skupnega dogovora in digitalnega razvoja. Kot Evropejci se moramo skupaj odločiti, kakšna bo naša prihodnost in kakšen bo skupni napredek.« Janša se mu je zahvalil za organizacijo neformalnega vrha v Sloveniji, »zelo pomembnega dogodka, ki je razjasnil sliko o stanju v regiji.«

Edina rešitev za regijo je članstvo v EU

»Edina trajna rešitev za to regijo, ki bo prinesla mir in stabilnost, je članstvo v EU. V deklaraciji, usklajeni za ta vrh, je zelo veliko dobrih sporočil za ljudi, živeče v tej regiji. EU potrebuje nekatere spremembe znotraj inštitucij, da bo učinkovita tudi v razširjeni sestavi. Med procesom reševanja odprtih vprašanj med Severno Makedonijo in Bolgarijo ter med Srbijo in Kosovom mora hkrati teči tudi pogajalski proces,« je še dodal Janez Janša.

Najzanesljivejši partner

Von der Leynova, ki je poudarila tudi dosežen napredek na vrhu na Brdu pri Kranju, je kot enega od dokazov, da je EU najzanesljivejši partner Zahodnega Balkana, navedla zagotovitev 3,3 milijarde evrov in 2,9 milijona odmerkov cepiv za premagovanje pandemije.

Janša o vladavini prava

»Bodite prepričani, da bo Slovenija, ko bo odločala o širitvi, terjala, da vse države, ki bodo vstopile v EU, zagotovijo striktno spoštovanje vladavine prava; da tri tedne pred volitvami ne bodo zapirale opozicijskih voditeljev, da se na njihovih javnih televizijah ne bo grozilo s smrtjo in da v njihovih sodnih sistemih ne bodo sodili ljudje, ki so drastično kršili človekove pravice ali izrekali smrtne kazni v nekdanjem komunističnem režimu,« je dejal slovenski premier.

Enotno potrjena potreba po Natu

Sogovorniki so se v razpravi dotaknili tudi vloge zveze Nato in so, kot je poudaril predsednik slovenske vlade, »zelo enotno potrdili potrebo po Natu. Izraženo je bilo soglasno stališče, da to zavezništvo koristi EU, podpora pa je prišla tudi od tistih članic EU, ki niso članice zveze Nato.«