V Vatikanu so se člani rimske kurije včeraj zbrali na tradicionalnem predbožičnem srečanju s svetim očetom. V luči leta usmiljenja in priprav na božič je papež Frančišek v nagovoru predstavil seznam 24 potrebnih kreposti za tiste, ki želijo, da bi bilo njihovo posvečenje ali služenje Cerkvi rodovitno.

Ob začetku svojega voščila je spomnil na prvo tovrstno srečanje pred dvema letoma, ko je poudaril predvsem dva vidika, bistvena za delo v kuriji: profesionalnost in služenje. Lani je spregovoril o t.i. boleznih, ki lahko prizadenejo vsakega kristjana, vsako kurijo, skupnost, kongregacijo, župnijo in gibanje v Cerkvi. Spomnil je, da so se nekatere od njih pokazale tudi v minulem letu ter povzročile nemalo bolečine vsemu telesu in ranile mnoge duše. Ob tem je sveti oče poudaril, da bolezni in celo škandali ne bodo mogli zakriti učinkovitosti služenja, za katerega si s trudom, z odgovornostjo in s požrtvovalnostjo prizadeva rimska kurija. Spomnil je na besede sv. Ignacija Lojolskega, kako je »značilno za hudega duha, da grize, žalosti in vznemirja dušo z lažnimi razlogi, da ne bi napredovala. Za dobrega duha pa je značilno, da daje pogum in moč, tolažbo, solze, spodbude in mir, ko lajša in odpravlja vse ovire, da človek napreduje v dobrih delih.« (Duhovne vaje 315) Po papeževih besedah so tudi upori, napori in padci oseb priložnosti za rast in nikoli za malodušnost, so priložnost za vrnitev k bistvenemu.

Začetek svetega leta usmiljenja je po papeževih besedah odlična priložnost za vrnitev k bistvenemu. Sveto leto za Cerkev in za vse nas predstavlja povabilo k hvaležnosti, spreobrnjenju, prenovi, pokori in spravi, božič pa je pravzaprav praznik neskončnega Božjega usmiljenja. Sveti oče je članom rimske kurije predstavil praktičen pripomoček, da bi mogli živeti ta čas milosti na način, ki bo obrodil sadove.

Zaposleni v kuriji in vsi tisti, ki želijo, da bi bilo njihovo posvečenje ali služenje Cerkvi rodovitno, naj bi upoštevali »seznam potrebnih kreposti«, ki pa ga lahko tudi sami poglobijo, obogatijo in dopolnijo. Seznam temelji na akrostihu besede »usmiljenje« (v italijanščini »misericordia«:
missionarietŕ (misijonskost),
idoneitŕ (primernost),
spiritualitŕ (duhovnost),
esemplaritŕ (zglednost),
razionalitŕ (razumnost),
innocuitŕ (neškodljivost),
caritŕ (dejavna ljubezen),
onestŕ (poštenost),
rispetto (spoštovanje),
doviziositŕ (bogatost),
impaviditŕ (neustrašenost),
affidabilitŕ (biti vreden zaupanja)
in sicer po zgledu p. Riccija, ki je na Kitajskem na ta način razlagal pomene besed.

Frančišek je na kratko spregovoril o vsaki od teh kreposti, na koncu pa zbrane spodbudil, naj usmiljenje vodi njihove korake, navdihuje vatikanske reforme in razsvetljuje njihove odločitve. »Naj nas usmiljenje uči, kdaj moramo iti naprej in kdaj moramo narediti korak nazaj. Naj nam pomaga brati majhnost naših dejanj v velikem Božjem načrtu odrešenja in v veličasnosti in skrivnostnosti njegovega delovanja«, je nagovor svojim sodelavcem zaključil papež Frančišek.

Vir: Radio Vatikan / M.M.Š.
Foto: RV / OssRom