Na veliki četrtek se na krizmenih mašah zberejo duhovniki in se zahvalijo Bogu za dar duhovništva, hkrati pa se pri krizmenih mašah blagoslovi krstno in bolniško olje ter posveti sv. krizmo.

Že dan prej, v sredo, 28. marca, je krizmeno mašo v mariborski stolnici daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Drugi škofje so krizmene maše darovali danes, na veliki četrtek, 29. marca, v stolnicah.

Nadškof Cvikl: Skupaj, kot en mož, delajmo za blagor duš

Nadškof Cvikl je pri pridigi dejal, da je v krstnem olju skrita »vsa pastoralna skrb Cerkve: od uvajanja otrok v krščanstvo, do poučevanja mladih o veri, pri verouku, doma v družini, v župniji, pri bogoslužju, v veroučni učilnici, na duhovnih vajah, oratorijih in podobno. Bolniško olje pa je označil kot znamenje, da je »Bog blizu in da nas po tem nebeškem zdravilu varuje na duši in na telesu. V tem olju je skrita pastoralna skrb za naše bolnike, invalide, starejše, trpeče in umirajoče.« S posvetitvijo sv. krizme pa so prosili za vse, ki bodo letos po krstu postali Božji otroci, za letošnje birmance, za naša dva diakona in novomašnika iz minoritskega reda, ki bodo zaznamovani z milostjo zakramenta svetega reda.



Dejal je, da je biti duhovnik težka in odgovorna naloga. Od njega se zahteva, da je glede hitrih sprememb v svetu zares preroško prebujen in ves potopljen v Kristusa. Zahvalil se je izkušenim in mladim duhovnikom, diakonom in bogoslovcem za njihovo delo in prizadevanje. Spomnil se je tudi umrlih in tistih, ki so zapustili duhovništvo. »Tem našim bratom obljubljam svojo skrb in molitev. Tudi vas duhovnike prosim, da jim pomagamo, da bodo živeli, kot dobri verniki.«

Spodbudil je vse duhovnike, naj se ne zadovoljijo z majhno oltarno skupnostjo, temveč naj vržejo »mreže tudi na drugo stran našega 'čolna'«, zato pa morajo strniti vrste, si podati roke in skupaj delati za blagor duš. Omenil je dan duhovniškega posvečenja, duhovniške dni, letne duhovne vaje in duhovniško romanje. Verinke pa je prosil za molitve za nove duhovne poklice.

Nadškof Zore: »Naj duhovnik v nobeni župniji in nobenem župnišču ne bo sam«



Nadškof metropolit Stanislav Zore je v ljubljanski stolnici zbrane duhovnike povabil, da znova vsak izmed njih z vso možato odločnostjo prime za plug. »Kakor je rekel Jezus, ko si prijel za plug, ga drži. In vemo, da se roka, na plugu utrudi in da se tudi duša za plugom lahko utrudi. Da se lahko pojavi vprašanje »zakaj vendar, zakaj bi vendar znova zastavljal v brazdo, ko pa vsako leto raste isti plevel, ki se zaraste tudi v mojo dušo in srce«. Zakaj bi vsak dan znova zgrabil za plug, če pa se zdi, da so sadovi tako pičli in jih je vedno manj.«



Zato je Zore spomnil, da je pomembno kam gledajo. »Jezus pravi, glej, naprej. Ne oziraj se, glej v Kristusa. Njegova brazda se je podirala, hkrati pa je peljala v odrešenje.« Spodbudil in prosil je tudi vernike ter farane, naj ostajajo s svojimi duhovniki. »Naj duhovnik v nobeni župniji in nobenem župnišču ne bo sam. In molite zanje, molite toliko, kolikor o njih znate povedati kritičnega. Potem bomo vsi živeli blagovest, v nas bo tisto dobro in tisto blagohotno, ki ga je Bog položil v nas, ko nas je ustvaril.«

Škof Bizjak: Kratek premislek o vsebini in sadovih obiska ad limina

V koprski stolnici je škof Jurij Bizjak pri pridigi spregovoril o vsebini in sadovih obiska ad limina. Navedel je tri glavne razsežnosti: krajevno, ki je povezana s svetim očetom, časovno, povezano z apostoli, in pastoralno razsežnost, ta pa kaže na številne spodbude in poudarke, med katerimi je škof Bizjak poudaril pobudo, ki se imenuje 'dvorišče poganov,' to je prizadevanje za povezave med vernimi in obrobnimi ali oddaljenimi.



Pobudo je dal zaslužni papež Benedikt že leta 2009, je povedal škof, saj je ugotovil, da je sodobna družba »tako razslojena, da je nujno treba poiskati obstoječa 'skupna jedra' vernih in oddaljenih, da bi ohranili temelje človeškega obstoja in razvoja. Tudi papež Frančišek z vsem svojim delom in ravnanjem podpira in uresničuje omenjene povezave.«



O srečanju s papežem je koprski škof dejal, da jih je sveti oče povabil k iskreni besedi z njem samem, rimski kuriji, Cerkvi ..., nato pa zelo izčrpno in dosledno odgovarjal na vprašanja. »In nam ni bilo težko začutiti, da stojimo pred Skalo, na kateri je sezidana Kristusova Cerkev, ki je peklenska vrata ne bodo premagala! (Mt 16,18).«



V nasprotju z drugimi obiski je bil letos večji del pogovorov posvečen celotni cerkveni pokrajini, ne posameznim škofijam. Ob koncu pridige je škof zaželel: »Naj tudi naše današnje srečanje okrepi in utrdi naše medsebojne vezi, naše vezi s prvotno Cerkvijo in naše vezi s svetim očetom.«

Škof Lipovšek: »Tu pomaga moja, tvoja in naša molitev«

Tudi celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je veliki četrtek poimenoval kot rojstni dan duhovništva in evharistije, se je spomnil obiska ad limina in srečanja s papežem Frančiškom, s katerim so se škofje pogovarjali tudi o pomanjkanju duhovnih poklicev. Papež je poudaril duhovnikov zgled njegovo pričevanje, predanost in zvestobo Jezusu Kristusu, saj meni, da je srečen, vesel in v svojem poklicu izpolnjen duhovnik, redovnik ali redovnica, najboljše vabilo za duhovne poklice.



Škof kot razlog za pomanjkanje mladih duhovnikov vidi v tem, da mladi prejemajo poleg Božjega tudi mnogo drugih klicev, ki so močnejši in zadušijo seme Božjega klica. »Tu pomaga moja, tvoja in naša molitev, saj še vedno velja Jezusovo zagotovilo: 'Prosite in boste prejeli, iščite in boste našli, trkajte in se vam bo odprlo'« (Mt 7,7).

Na vprašanja našega časa iščemo odgovore v Svetem pismu, bogoslužju, molitvi, v duhu navodil 2. vatikanskega koncila, v sinodi in dokumentu Pridite in poglejte, je dejal škof. »Po zgledu in v duhu navodil papeža Frančiška, zlasti njegovih apostolskih spodbud Veselje evangelija in Radost ljubezni, smo vsi duhovniki in redovniki na neki način nosilci evangelizacije v Duhu.« Zahvalil se je uredništvu revije Cerkev danes, ki spremlja dogajanja in predlaga možne rešitve. Sam meni, da bo treba marsikaj drugače zastaviti, da bi bilo »oznanjevanje bolj usklajeno in prilagojeno načinu mišljenja in čutenju ljudi našega časa«.



»Ključno vprašanje našega duhovništva, naše duhovniške identitete in naše apostolske gorečnosti je naša povezanost, naša predanost Kristusu in Božjemu ljudstvu,« je še navedel škof Lipovšek.

Škof Glavan: »Zavejmo se, kaj smo s posvečenjem prejeli, postali in obljubili«

Novomeški škof Andrej Glavan pa je sobratom na srce položil tri misli. »Prvič, zavejmo se, kaj smo s posvečenjem prejeli, postali in obljubili. Drugič, papež nas uči, naj bo naše poslanstvo služenje in tretjič, skrbimo za medsebojno edinost.«



Fotografije so nastale v ljubljanski in koprski stolnici. Foto: Tatjana Splichal, Benjamin Pezdir

Vir: SŠK, Radio Pgnjišče