Zapri
Iskanje

Vsak Slovenec v povprečju zavrže 68 kilogramov hrane na leto

Za vas piše:
Marko Mesojedec
Objava: 29. 09. 2022 / 05:00
Oznake: Slovenija, Svet
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 29.09.2022 / 07:32
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Vsak Slovenec v povprečju zavrže 68 kilogramov hrane na leto

Vsak Slovenec v povprečju zavrže 68 kilogramov hrane na leto
Letošnja letina je bogata s sadjem. FOTO: Tatjana Splichal
Na pobudo Generalne skupščine Združenih narodov 29. septembra že tretjič obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. »V povprečju vsak prebivalec Slovenije zavrže kar 68 kg hrane na leto. Polovico vse hrane zavržemo doma, v gospodinjstvih,« ob tem opozarja minister za okolje in prostor Uroš Brežan.

Izgube hrane in odpadna hrana po podatkih Združenih narodov povzročijo kar osem do deset odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov, ti pa povzročajo podnebne spremembe, ki jih občutimo kot nestabilno vreme in ekstremne vremenske pojave, poudarjajo na okoljskem in kmetijskem ministrstvu.

Lokalno dostopna hrana je privilegij

Kmetijska ministrica Irena Šinko je ob današnjem dnevu povedala, da je hrana, »ki je povrhu vsega še lokalno dostopna, naša osnovna dobrina in ob vseh dogodkih, ki smo jim priča v zadnjem času, tudi izjemen privilegij. Zato moramo z njo ravnati skrbno in spoštljivo. Pametno načrtujmo naše nakupe hrane, da je bo čim manj pristalo v smeteh!«

Ali veste? Ocenjuje se, da se zavrže 17 odstotkov celotne svetovne proizvedene hrane (11 odstotkov v gospodinjstvih, 5 odstotkov v gostinskem sektorju in 2 odstotka v prodaji na drobno).

Zavržemo 40 odstotkov še užitne hrane

»V povprečju vsak prebivalec Slovenije zavrže kar 68 kilogramov hrane na leto, od tega je kar 40 odstotkov še užitne. Polovico vse hrane zavržemo doma, v gospodinjstvih,« ob tem izpostavlja minister za okolje in prostor Uroš Brežan. »S tem, ko zavržemo hrano, nesmotrno ravnamo tudi z vsemi naravnimi viri, kot so voda, kmetijske površine in energija, ki so bili porabljeni za pridelavo hrane. Ne pozabimo tudi na delo in čas, ki sta bila vložena v pripravo hrane. Zmanjšanje izgub hrane in količin odpadne hrane ponuja priložnost za takojšnje koristi za podnebje, hkrati pa izboljšuje in omogoča trajnost prehranskih sistemov.«

Ali veste? Vsako leto se na svetovni ravni med spravilom pridelka in trgom na debelo izgubi približno 14 odstotkov hrane, proizvedene za zaužitje.

Kampanja »Poglej, povohaj, poskusi«

»Če želimo trajnostne in vzdržne prehranske sisteme, prehransko varnost in optimalno stanje okolja, je potrebno sodelovanje na vseh ravneh, zlasti med javnim in zasebnim sektorjem ter z raziskovalnimi in razvojnimi ustanovami,« se je strinjala dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani dr. Nataša Poklar Ulrih.

Sezonsko sadje z jagodnim jogurtom. FOTO: Tatjana Splichal

Z namenom krepitve sodelovanja ter ozaveščanja javnosti so Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje in prostor ter Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani začeli s kampanjo »Poglej, povohaj, poskusi« ter pripravili sezonski jedilnik s predlogi uravnoteženih obrokov in nakupovalnim seznamom potrebnih živil za štiričlansko družino. Več informacij o kampanji lahko najdete tukaj.

Ali veste? Letna izguba hrane na svetovni ravni zajema 28 milijonov ton pšenice, kar je več kot celotna letna proizvodnja pšenice v Ukrajini, peti največji izvoznici te rastline.

Uravnoteženi sezonski jedilniki brez zavržene hrane

September ponuja obilo sezonske zelenjave in sadja, ki se izvrstno poda k živilom kot so ribe, meso, mleko in mlečni izdelki, krompir, ki so na razpolago skozi vse leto, dodajajo na ministrstvih: »Sezonska hrana ima hranilno vrednost, prilagojeno letnemu času, prav tako pa je najbolj naravno pridelana. Uživanje sezonske zelenjave in sadja iz lokalnega okolja je priporočljivo tudi z zdravstvenega vidika, saj so plodovi običajno bolj optimalno dozoreli in imajo višjo biološko in hranilno vrednost.«


Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh

Dobrodošli! 

Za vas smo pripravili e-darilo: 

Recepti za piškote in pecivo Marka Čižmana: Sladka pika na i

Kliknite tukaj

Close