»Vsi smo poklicani iskati izgubljene«
»Vsi smo poklicani iskati izgubljene«
Papež Frančišek je katehezo med današnjo splošno avdienco namenil priliki o Dobrem pastirju, ki si na rame zadene izgubljeno ovco. Ta podoba namreč predstavlja Jezusovo skrb do grešnikov in Božje usmiljenje. Jezus nam z njo želi povedati, da nobene ovce ne smemo imeti za izgubljeno. Zanj je pomembna vsaka ovca, še posebej tista, ki je odrinjena in zapuščena. Po papeževih besedah Bog ne pozna naše sedanje kulture odmetavanja in ne izloča nobenega človeka. Ljubi in išče vsakega posebej, ne pozna besede »zavreči« človeka, saj pooseblja ljubezen in usmiljenje.
Gospodova čreda je vedno na poti. Ne poseduje Gospoda, ne more se slepiti, da ga zapre v svoje sheme in strategije. Pastirja najdemo tam, kjer je izgubljena ovca, zato je treba Gospoda iskati tam, kjer nas On želi srečati, ne pa tam, kjer mi mislimo, da ga bomo našli. Znova sestaviti čredo je mogoče le tako, da sledimo poti, ki jo je začrtalo pastirjevo usmiljenje.
Kot je dejal papež, bi morali o priliki o izgubljeni ovci večkrat razmišljati, saj je v krščanski skupnosti vedno kdo, ki manjka, ki je odšel in za seboj pustil prazen prostor. Včasih nas to vodi v obup in prepričanje, da gre za neizogibno izgubo, bolezen, ki se je ne da pozdraviti, vendar po papeževih besedah s tem tvegamo, da se zapremo v stajo, kjer ni vonja po ovcah, ampak smrdi po zatohlem, po zaprtosti.
»Kristjani se ne smemo zapirati, saj bomo smrdeli po zatohlem. Moramo iti ven. Do tega zapiranja vase, v majhno skupnost, župnijo prihaja, ko nimamo misijonarskega zagona, ki nas vodi v srečevanje z drugimi. Z Jezusovega vidika dokončno izgubljene ovce ne obstajajo. To moramo dobro razumeti. Za Boga ni nihče dokončno izgubljen. Vse do zadnjega trenutka nas Bog išče. Z Jezusovega vidika nobena ovca ni dokončno izgubljena, ampak so vse ovce, ki jih je potrebno najti.«
Vse to nas po papeževih besedah vabi, da hodimo po poti bratstva. Nobena razdalja ni predaleč za pastirja in nobena čreda se ne more odpovedati bratu. Najti izgubljenega pomeni veselje tako za pastirja kot za Boga, prav tako pa tudi za celotno čredo, je še dejal papež ter poudaril, da je usmiljenje do grešnikov način delovanja Boga in temu usmiljenju ostaja popolnoma zvest na vsakem koraku.
Vir: Radio Ognjišče
Foto: splet



