Papež Frančišek je katehezo med današnjo splošno avdienco namenil svetosti, h kateri smo poklicani vsi kristjani, ter spodbudil, naj se pogumno podamo na pot svetosti, vsak v skladu s svojim življenjskim stanom.

Velik dar drugega vatikanskega koncila je bil, je prepričan papež, da je znova obudil podobo Cerkve, ki temelji na občestvu, s tega vidika pa je izpostavil razumevanje načela avtoritete in hierarhije. To nam je pripomoglo k boljšemu razumevanju, da imajo vsi kristjani, če so seveda krščeni, enako dostojanstvo pred Gospodom in so povezani z isto poklicanostjo, poklicanostjo k svetosti. Papež je izhajal iz vprašanja, v čem je poklicanost vseh k svetosti in kako jo lahko uresničimo.

Predvsem moramo razumeti, da svetost ni nekaj, kar povzročimo sami, kar dosežemo s svojimi lastnostmi in zmožnostmi, je pojasnil sveti oče. Svetost je dar, ki nam ga da Jezus, ki nas preobleče v samega sebe. Svetost je zares najlepše obličje Cerkve, saj po Frančiškovih besedah pomeni, da se znova znajdemo v občestvu z Bogom, v polnosti njegovega življenja in njegove ljubezni. Razumemo, da svetost ni posebna pravica nekaterih, ampak je dar, podarjen vsem, nihče ni izvzet, zato predstavlja prepoznavno značilnost vsakega kristjana.

Zato je jasno, kako nam ni treba biti škofje, duhovniki ali posvečene osebe, da bi bili sveti. »Vsi smo poklicani, da postanemo sveti!« je pred zbranimi romarji na Trgu sv.Petra v Vatikanu vzkliknil papež Frančišek. Pogosto smo v skušnjavi, da bi mislili, kako je svetost rezervirana samo za tiste, ki imajo možnost odtrgati se od običajnih stvari, da bi se posvetili izključno molitvi. Pa to ne drži! Nasprotno, ravno ko živimo z ljubeznijo in dajemo lastno krščansko pričevanje pri vsakodnevnih opravkih, smo poklicani, da postanemo sveti. Vsak v svojem položaju in svojem življenjskem stanu, kot posvečena ali samska oseba, ko zakonec, kot starš.

Sveti oče je nato zbrane romarje povabil, naj si izprašajo vest, kako so doslej odgovorili na Gospodov klic k svetosti, ali hočejo postati boljši kristjani. Ko nas Gospod povabi, naj postanemo sveti, nas ne kliče k nečemu težkemu ali žalostnemu, ampak gre za povabilo, da bi bili deležni njegovega veselja, da bi živeli in z veseljem darovali vsak trenutek svojega življenja, ki bo tako obenem postalo dar ljubezni za osebe, ki so ob nas.

Papež je ob tem navedel nekaj primerov konkretnih korakov svetosti: ko se vzdržimo slabega govorjenja o drugih, ko kljub utrujenosti prisluhnemo svojemu otroku, ko pred obhajilom med nedeljsko mašo vsake toliko opravimo spoved, ko zmolimo rožni venec, se zaustavimo ob revežu v stiski. »Vsak korak k svetosti bo iz nas naredil boljše osebe, osvobojene sebičnosti in zaprtosti vase, ter odprte za brate in njihove potrebe.«

Dan po krvavem napadu na jeruzalemsko sinagogo pa je papež med današnjo avdienco tudi ostro obsodil nasilje v Sveti deželi in pozval k miru. Vsem žrtvam in njihovim svojcem je zagotovil svoje molitve, pa tudi tistim, ki nosijo posledice nasilnih dejanj. Kot je dejal sveti oče, je težko graditi mir, »živeti brez miru pa je eno samo trpljenje«.

Vir: Radio Vatikan / RO / Kathpress / M. M. Š.
Foto: splet / RV