Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Vstopili smo v križev teden, ki prinaša prošnje dneve

Za vas piše:
P. G.
Objava: 06. 05. 2024 / 12:40
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 06.05.2024 / 12:58
Ustavi predvajanje Nalaganje
Vstopili smo v križev teden, ki prinaša prošnje dneve
Procesije se pogosto vijejo med polji, saj prosimo za primerno vreme, varstvo pred naravnimi nesrečami, rodovitnost zemlje in dobro letino. FOTO: zupnija-sentvid.si

Vstopili smo v križev teden, ki prinaša prošnje dneve

Ste že slišali za prošnje dneve? To so dnevi posta in molitve pred slovesnim praznikom Gospodovega vnebohoda, ko Boga prosimo, da bi od nas odvrnil vsakršno zlo. Zato »prošnji« dnevi.

Za ponedeljek, torek in sredo pred Gospodovim vnebohodom, ki bo ta četrtek, so značilne prošnje procesije s križem na čelu – od tod poimenovanje križev teden. Procesije se pogosto vijejo med njivami in polji, saj še posebej prosimo za primerno vreme, varstvo pred naravnimi nesrečami, rodovitnost zemlje in dobro letino. Prosimo pa tudi za blagoslov pri vsakem našem delu. Med procesijo molimo rožni venec in litanije vseh svetnikov, sledi pa ji sveta maša.

FOTO: zupnija-ziri.si

Priprava na praznik

Pravzaprav so prošnji dnevi štirje, saj se eden obhaja že 25. aprila, na god sv. Marka – takrat ponekod še vedno pripravijo Markovo procesijo. Trije prošnji dnevi pred praznikom Gospodovega vnebohoda pa so lahko tudi priprava na praznik, s katerim se spominjamo dne, ko je vstali Kristus odšel v nebesa. Trije spokorni dnevi, ki jih oznanja tudi vijolična liturgična barva, nam lahko pomagajo obrniti srca k nebesom. Nekdaj so v znamenje spokornosti poleg postenja verniki v prošnjih procesijah celo hodili bosi.

Zakaj prošnji dnevi?

Pogosto pozabimo, da dobrine, ki jih potrebujemo za življenje, ne zrastejo v trgovinah, ampak na vrtovih in poljih, v gozdovih in sadovnjakih. Pridelek je vedno odvisen ne le od človeka, pač pa v veliki meri tudi od vremenskega dogajanja. Zadnja leta postaja vse manj samoumeven.

Pridelek je vedno odvisen ne le od človeka, pač pa v veliki meri tudi od vremenskega dogajanja.

Prav s prošnjo, da bi bili v prihodnje obvarovani naravnih nesreč, ki so prizadele tamkajšnje prebivalce, so v južni Franciji že v 5. stoletju pred praznikom Gospodovega vnebohoda uvedli tri t. i. »spravne dneve«. Od tod se je pobožnost hitro širila po Evropi. V Rimu so tri prošnje dneve sprejeli na prelomu iz 8. v 9. stoletje, so pa že prej obhajali prošnji dan s procesijo po poljih na dan sv. Marka.

FOTO: jagnje.si

Povežimo se v molitvi

Te dni smo torej vabljeni, da se v svojih župnijah udeležimo prošnjih procesij in Gospoda skupaj prosimo potrebnih milosti in blagoslovov. Ponekod procesije ni, vseeno pa župljani prošnje dneve obhajajo z molitvijo. V zavedanju, da vse dobro, kar imamo, prihaja od Boga, te dni molimo:

Vsemogočni Bog, Stvarnik in gospodar življenja, vse je v tvoji moči. Ti si naš Oče in veš, kaj potrebujemo za življenje.
Prosimo te, daj, da bo zemlja rodila obilne sadove.
Varuj naša polja, vrtove in travnike, gozdove, vinograde in sadovnjake pred nevihtami, točo in pustošenjem, pred pogubnim dežjem in sušo.
Blagoslovi delo naših rok in našega duha, naše delo doma in v službi, saj zaupamo v tvojo pomoč.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Nalaganje
Nazaj na vrh