Pripravila Helena Brataševec, slovenistka in mama petih otrok

Tema meseca junijske Mavrice je samostojnost.

Vzgojiti otroka za samostojnost je eden temeljnih ciljev vsake vzgoje.

Neodvisen otrok, ki zna poskrbeti zase odgovorno in obzirno do drugih, se zaveda svojih sposobnosti, dolžnosti, zna okvirno vrednotiti svoje delo in ve, da mora imeti tudi čas za počitek.

Starši učimo z besedami, še bolj pa z zgledom. So najini otroci dovolj samostojni za svojo starost, jih pri razvoju dovolj spodbujam, puščam proste roke? To so dileme, s katerimi se soočamo vsi, ki delamo z otroki. Pri razmisleku nam lahko pomagajo sledeče oporne točke:


1. Kakšna je najina vzgoja v temelju: permisivna ali avtoritativna? Otroci, ki so deležni avtoritativne vzgoje z zdravo mero empatije, so bolj samostojni. Temu botrujejo visoka pričakovanja in večja mera discipline.

2. Ali svoje otroke dovolj spodbujam? Spodbude so različne in ne vedno enake: lahko je besedna, lahko mu pripravimo ustrezen delovni prostor, kupimo glasbilo, naročimo vrtnarsko revijo ... predvsem prisluhnemo in podpremo to, kar otroka res veseli.

3. Pomagati presegati 'območja udobja' je bistveno, če hočejo otroci spoznati različna zanimanja in doseči zadovoljstvo.

4. "Počivaj, a ne odnehaj!" Z vztrajnostjo in mnogokratnim ponavljanjem bodo otroci veščine usvojili.

5. Se po porazih otrok zna pobrati ali obtiči v razočaranju in občutkih nesposobnosti? Učiti se iz lastnih napak je značilnost samostojnih, pozitivno naravnanih in samozavestnih ljudi. Ne dovolimo strahu pred neuspehom, da krmari naše odločitve!

6. Obvladajmo svojo željo, da bi svoje otroke neprestano vodili, dajali navodila, ga opozarjali, mu 'dihali za vrat'. To da otroku občutek, da ne zmore sam, da ni tako 'dober' kot mi.

7. Pomagajmo otroku usvojiti za življenje potrebne veščine in ga spodbujajmo, da najde svoje mesto v širši družbi. S svojimi sposobnostmi naj sodeluje na prireditvah v domačem okolju: prodaja vstopnice za koncert, streže na vaški veselici, pomaga krasiti kapelico, se poigra s sosedovimi otroki, osamljenim prinese župnijska oznanila, sosedu prekoplje gredico ali skrbi za njegovo mačko, ko je v toplicah. Prijaznost in sočutnost do bližnjih, premagovanje zadržkov in pogum so vedno veljavne in cenjene vrednote.

Vsaka pot se začne z majhnimi vsakodnevnimi koraki, zato pogumno na pot.