Zapri
Iskanje

Vzgoja za (ne)odgovornost

Za vas piše:
Matej Kovač
Objava: 17. 12. 2021 / 00:30
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 15.12.2021 / 14:27
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Vzgoja za (ne)odgovornost

Vzgoja za (ne)odgovornost
Matej Kovač. FOTO: Tatjana Splichal
Dominantnim oblikovalcem javnega mnenja verjetno ni všeč družba držav, v kateri se pojavlja Slovenija, zato se kljub aktualnosti že nekaj časa v medijih ne pojavljajo primerjave med državami glede precepljenosti prebivalstva proti covidu 19.

Od članic EU imata precej manj cepljenih od Slovenije Romunija in Bolgarija, nekoliko manj Poljska, Slovaška in Hrvaška, nekoliko več pa Češka, Estonija in Madžarska. V vseh nekdanjih komunističnih državah je precepljenost prebivalstva manjša, kot je povprečna precepljenost v EU. 

Ena od morebitnih razlag za to je, da je manjša zavest osebne odgovornosti in manjši občutek za skupno dobro pri razmeroma velikem številu prebivalstva posledica totalitarnega režima, v katerem je za vse, kar je dobrega, zaslužna oblast, kar je slabega, pa zunanji sovražnik ali »objektivne okoliščine«.

Da je vzrok za slabšo precepljenost v ljudeh in ne v slabšem zdravstvenem sistemu, dokazujejo podatki o presežni smrtnosti.

Po tem merilu so zdravstveni sistemi nekaterih tranzicijskih držav (tudi Slovenije) boljši od povprečja EU in uspešnejši od zdravstvenih sistemov v mediteranskih članicah EU s precej boljšo precepljenostjo.

O negativni dediščini nekdanjega režima ni popularno govoriti, še posebej ne o tistem delu dediščine, ki se je zavlekla v vse pore družbe, to je o pomanjkanju občutka za osebno odgovornost.

Slovenija je tranzicijo v tržno gospodarstvo in demokracijo dejansko začela z majhno prednostjo pred drugimi komunističnimi državami. Lahko smo svobodno potovali in način svojega življenja neposredno primerjali z načinom življenja in ustvarjanja v najbolj razvitih zahodnih državah. 

Čeprav je Slovenija na vseh področjih kvalitete življenja, od življenjskega standarda in socialnih pravic do svobode in možnosti posameznika za lastno uveljavitev, dosegla v zadnjih tridesetih letih izjemen napredek, večji kot kadarkoli prej v svoji zgodovini, pa kaže, da je v tem času zapravila tudi nekaj prednosti, ki jo je imela pred drugimi nekdanjimi komunističnimi državami ob začetku tranzicije.

Ljudje se naučimo osebne odgovornosti tako, da se seznanjamo z vzroki in pozitivnimi posledicami pametnega, koristnega ravnanja in negativnimi posledicami nespametnega, škodljivega ravnanja. A samo osebne in družinske izkušnje so premalo. 

Šolski sistem in mediji prenašajo izkušnje številnih drugih ljudi in na vrednotenju teh izkušenj oblikujemo svoj občutek za osebno odgovornost. Če nam bodo mediji in šolski sistem še naprej servirali mitologijo propadlega režima in manipulirali z informacijami o tem, kaj se dogaja okoli nas, se bo delež naših sodržavljanov z občutkom za osebno odgovornost še naprej zmanjševal in v naslednjih težkih preizkušnjah jo bomo še slabše odnesli.


Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (51/2021). 

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh