Scorsese je dejal, da danes na film Zadnja Kristusova skušnjava gleda kot na delo, ki ima posebno mesto v njegovem ustvarjanju. »Je zelo poseben. Zakaj? Ker vsakič, ko se kdo neposredno ukvarja z Jezusom kot likom, obstaja skrivnost. To je skrivnostno ozemlje in vedno bo nekaj neraziskanega.«

V kolikšni meri je bil Jezus človek? Je bil človek in v kolikšni meri božanski? Popolnoma človeški in popolnoma božanski. To posebno vprašanje je bilo v središču mojega pristopa. (Martin Scorsese)

Vprašanja, ki so vodila v nastanek filma

Kot osrednje vprašanje je izpostavil razmišljanje o Jezusovem življenju in njegovi naravi. »Kakšno je Jezusovo življenje? In to seveda odpira še več vprašanj. Kateri dogodki so opisani v evangelijih? V kolikšni meri je njegova zgodba, kot jo razumemo, narativna? V kolikšni meri je bil Jezus človek? Je bil človek in v kolikšni meri božanski? Popolnoma človeški in popolnoma božanski. To posebno vprašanje je bilo v središču mojega pristopa,« je obrazložil.

Režiser je pojasnil, da ga je prav ta razsežnost najbolj pritegnila ob prvem branju romana grškega pisatelja Nikosa Kazantzakisa. »Popolnoma človeški in popolnoma božanski – in zadnja skušnjava je bila preprosto živeti normalno življenje, saj je ta v večini primerov zelo, zelo blagoslovljeno.«

Martin Scorsese leta 2006 na podelitvi nagrad Peabody. FOTO: Wikipedia

V filmu se je želel »poskusiti« približati Jezusovi skrivnosti

Ob tem je poudaril, da je film razumel predvsem kot iskren poskus približevanja Kristusovi skrivnosti. »Uporabljam besedo 'pristop', vendar bi bila morda primernejša beseda 'poskus', saj to počnemo vsi, kadar upodabljamo Jezusa – bodisi v romanu, pesmi, glasbi, sliki ali filmu.«

Ko mu je uspelo film dokončati, je upal, da ga bodo gledalci sprejeli »kot poskus, narejen z resnično globoko ljubeznijo in občutkom strahospoštovanja«. Želel je resen dialog o Jezusu ter ga znova približati ljudem, njihovim srcem in življenju. Po njegovih besedah ni želel, da bi Jezus ostal zgolj oddaljena podoba. 

Ne morete si predstavljati, koliko mi je pomenilo, da me je papež Frančišek tako toplo sprejel, da so me sprejeli v Vatikanu in da sem v p. Antoniu Spadaru našel dobrega prijatelja. (Martin Scorsese)

Papež Frančišek ga je toplo sprejel

A žal je film ob izidu sprožil burne razprave. Zato je režiser posebej izpostavil, koliko mu je pomenilo toplo srečanje s pokojnim papežem Frančiškom, »da sem bil dobrodošel v Vatikanu in da sem v patru Antoniu Spadaru našel dobrega prijatelja«.

Ob koncu nagovora je izrazil veselje, da film še vedno nagovarja občinstvo in da se o njem razpravlja tudi danes. Obžaloval je, da se projekcije v Milanu ni mogel udeležiti osebno, zahvalil pa se je patru Antoniu Spadaru za dolgoletno prijateljstvo ter tudi avtorju knjige o njegovem filmu »Nepravično sojenje Scorsesejevega Jezusa« Pierluigiju De Pasqualu. »In rad bi se vam vsem zahvalil, da ste nocoj prišli sem, da si jo ogledate.«