Predstavitev projekta Slovenska in evropska kulturna literarna dediščina – pravljice v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu od vrtca so srednje šole.

Projekt je vodila dr. Alenka Žbogar.

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani je v sodelovanju Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za humanistične vede Univerze v Novi Gorici ter ZRC SAZU (Inštitut za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisni inštitut) pripravila ciljni raziskovalni projekt Slovenska in evropska kulturna literarna dediščina – pravljice v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu od vrtca so srednje šole. Ob sklepu projekta je bila v petek, 14. februarja, na Filozofski fakulteti tiskovna konferenca.

Osrednji cilj projekta je bil »analizirati stanje za ohranjanje nacionalne identitete, pregledati, ali je slovstveno izročilo ustrezno umeščeno v učna gradiva in učne načrte v vzgojno-izobraževalne programe od vrtca do srednje šole, torej analizirati učbenike in berila, kurikulum za vrtce in posodobljena učna načrta za pouk slovenščine v šolah,« so povedali ob predstavitvi projekta. Ugotovili so, da je poznavanje domače folkloristike boljše v tujini kot pri nas, kar bi lahko s spremenjenim učnim načrtom spremenili, saj menijo, da izročilo pripomore k trdnejši kulturni identiteti in krepi kulturni kapital.

Pravljice razvijajo empatijo in dajejo upanje za rešitev težav

Otrokom je priporočljivo brati pravljice že zelo zgodaj, saj jim tako odpiramo nove svetove, vživljajo se v situacije, spoznavajo neznane pojme in stvari, različnosti med ljudmi in kulturami, poleg tega pa pravljice spodbuja empatijo in dajejo upanje, da se bodo težave srečno rešile. Prav zato želijo otroci velikokrat poslušati isto pravljico – daje jim občutek varnosti, da se bo vse srečno končalo.

Baladne in pravljične poti

V okviru projekta so pripravili različne tematske poti za vrtce in osnovne šole: Baladno pot po Ljubljani, Pravljično pot po Ljubljani in Pot po sledeh pripovednega izročila Bovca. Tako se npr. ustavijo na Prešernovem trgu, Ribjem trgu z mačkom Murijem, Zmajskem mostu, Krekovem trgu, kjer se ob vsaki uri prikažeta Martin Krpan in kobila, Levstikovem trgu, kjer je prizorišče Povodnega moža, pri Makalonci, o kateri sta knjigo pripravila Fran Saleški Finžgar in Jože Plečnik.

Kmalu bo izšla tudi slikanica Pravljična (literarna) Ljubljana.

Pri raziskovanju so se osredotočili na slovensko ljudsko pravljico in balado, ki je, so ugotovili, marsikdaj v učbenikih napačno predstavljena. Zanimivo je tudi, da je Prešernov Povodni mož v vrtcih in nižjih razredih osnovne šole predstavljen kot pravljica, ne balada. Nenazadnje izhaja iz ljudske mitologije.

Teoretična spoznanja bodo vzgojiteljem, učiteljem razrednega pouka in profesorjem predstavljena v reviji Jezik in slovstvo. Projekt sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

V nadaljevanju želijo razviti rešitve za digitalizacijo gradiv od vrtca do konca primarnega izobraževanja in pripraviti didaktična gradiva tudi za sekundarno izobraževanje.