Ob sprejemu novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev smo za Družino pripravili pogovor z dr. Matijo Ogrinom, predsednikom Nove Slovenske zaveze, v njem pa smo se dotaknili tudi vprašanja izboljšanega postopka izdaje odločb o ugotovitvi smrti medvojnih in povojnih žrtev komunizma. Koliko teh žrtev odločb še nima? Kot je pojasnil dr. Ogrin, je bila po uradnih podatkih ministrstva za notranje zadeve do leta 2009 v državni matični register vpisana smrt okrog 4.600 žrtev, torej morda četrtina, za poznejši čas pa niti ni natančnih podatkov. »Menim, da za več kot polovico žrtev država še vedno ne ve. Vsi ti mrliški listi so bili izdani na prošnjo svojcev. Naša bistvena zahteva, ki je tudi ta zakon ne izpolnjuje, je, da naj to breme prevzame država po uradni dolžnosti,« je v pogovoru dejal dr. Ogrin.

Odločbe, pomembne tudi za državo

Zakaj so te odločbe tako pomembne za svojce, smo ga tudi vprašali. Dr. Ogrin je odgovor na to vprašanje postavil v širši okvir: »Te odločbe so pomembne za vso državo, ne le za svojce. To, da država Slovenija uradno ne ve za žrtve komunizma, je oblika izražanja prezira do njih; pomeni, da pomorjeni niso vredni niti tega, da država ve, da so nekoč obstajali in da jim je bilo nasilno vzeto življenje. To je nadaljevanje njihovega ne-obstoja. Dejansko pa Mednarodna konvencija o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem, ki v Sloveniji velja že od leta 2022, nalaga naši državi, da mora izginotja naših pokojnih preiskati in o njih podati uradno poročilo. K temu je usmerjena zahteva za mrliške liste. Omenjena Konvencija, ki je zdaj del slovenske zakonodaje, pravi v 5. členu: Sistemska praksa prisilnega izginotja je zločin proti človeštvu, kakor je opredeljen v veljavnem mednarodnem pravu, in ima posledice, predvidene v tem veljavnem mednarodnem pravu.«

Sestanek na pristojnem ministrstvu

Stvari se na tem področju po sprejemu novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev vendarle premikajo. Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je 9. julija sklicalo sestanek na to temo, pri katerem so sodelovali državna sekretarja dr. Božo Predalič in Denis Zobarič ter predstavniki strokovnih služb ministrstva in Policije, upravnih enot, Ministrstva za obrambo, Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, Inštituta za novejšo zgodovino in Nove Slovenske zaveze. V sporočilu za javnost so strnili sklepe tega sestanka.

Pomen zbirke žrtev druge svetovne vojne

Vpise v matični register bodo začele izvajati upravne enote skladno s 14.a členom Zakona o matičnem registru na podlagi predhodno izdanih pravnomočnih odločb o ugotovitvi smrti.

Dokazovanje bo temeljilo na znanstveno urejeni zbirki Žrtve II. svetovne vojne. Zbirka je rezultat dolgoletnega raziskovalnega dela raziskovalcev Inštituta za novejšo zgodovino. Seznam, ki vsebuje več kot 100.000 vnosov posameznikov, je obsežen sistematičen popis vojaških in civilnih oseb z rezidenčno pravico na območju današnje Republike Slovenije, ki so med drugo svetovno vojno in neposredno po njej izgubile življenje zaradi posledic vojne. Zbirka temelji na pregledu arhivskega gradiva, matičnih knjig in drugih zgodovinskih virov. Namen zbirke je zagotoviti čim bolj popoln in preverjen popis oseb. Zbirka se redno dopolnjuje in predstavlja pomemben raziskovalni ter dokumentacijski vir, ki je javno dostopen na portalu Zgodovina Slovenije - Sistory.

Kdo lahko vlaga predlog za vpis?

Zakon o matičnem registru sicer določa, da se predlog za uvedbo postopka ugotovitve in vpisa smrti v matični register vloži pri upravni enoti, na območju katere je kraj, kjer je imel umrli zadnje stalno prebivališče, če tega ni mogoče ugotoviti, pa po kraju rojstva. Predlog lahko vložijo sorodniki v ravni ali stranski vrsti brez omejitve, svojci po svaštvu in državni tožilec. Društva in druge fizične osebe, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za vpis smrti po 14.a členu, pa lahko te podatke posredujejo državnemu tožilcu za potrebe vložitve predloga. Predlagatelj mora k predlogu predložiti dokaz, s katerim verjetno izkaže, da je oseba umrla. Kot dokaz se šteje izjava stranke, pisna izjava priče, ustna izjava priče, dana na zapisnik, listine ali druga dokazna sredstva.

Skladno z novelo Zakona o prikritih vojnih grobiščih je lahko predlagatelj vpisov smrti tudi Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.

Na sestanku so se predstavniki izvršne oblasti, strokovnjaki in predstavniki zainteresirane civilne družbe dotaknili še enega vprašanja, ki ga obravnava novela zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, namreč izvajanja analiz DNK in identifikacije žrtev.