Papež Frančišek je minuli teden zavrnil srečanje z dalajlamo, ki je v italijansko prestolnico pripotoval na srečanje Nobelovih nagrajencev za mir, poroča Radio Ognjišče. Na novinarsko vprašanje, kako papeževo odločitev ocenjuje Kitajska, je tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva odgovoril, da bo njegova država še naprej iskala poti za konstruktivni dialog s Svetim sedežem.

Tibetanski budistični voditelj dalajlama se je med svojim obiskom v Rimu želel srečati tudi s papežem Frančiškom, a so to v Vatikanu zavrnili. Za italijanske medije je povedal, da je sam stopil v stik z Vatikanom, vendar so mu povedali, da bi srečanje lahko povzročilo težave.

Tiskovni predstavnik Svetega sedeža p. Federico Lombardi je po navedbah Radia Ognjišče pojasnil, da papež dalajlamo sicer zelo ceni, vendar je bila njegova prošnja zavrnjena »iz očitnih razlogov«. Takšna odločitev ni bila sprejeta iz strahu, temveč da bi »se izognili trpljenju tistih, ki že tako trpijo«, ob čemer je mislil na tajno katoliško Cerkev na Kitajskem, ki je zvesta papežu.

Oblasti v Pekingu imajo dalajlamo za separatista, zato se jezno odzovejo vsakokrat, ko ga sprejme kateri od tujih državnikov. Dalajlamo je nazadnje sprejel Benedikt XVI. leta 2006; leta 2007 in 2009, ko je dalajlama znova obiskal italijansko prestolnico, do srečanja ni prišlo. Potezo svojega predhodnika je sedaj ponovil Frančišek, ki si zelo prizadeva za izboljšanje diplomatskih odnosov s Kitajsko - ti so prekinjeni že od leta 1951.

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je ob tem dejal, da je Kitajska vedno iskrena v želji po izboljšanju odnosov s Svetim sedežem in da je opazila tokratno držo Vatikana. Izrazil je upanje, da bo »Vatikan skupaj s Kitajsko napel vse sile, da se bosta obe strani lahko srečali na sredini za izboljšanje dvostranskih odnosov«.

Kot je že pred dnevi poročal spletni portal Vatican Insider, naj bi bila v igri možnost sklenitve dogovora o imenovanju škofov, s čimer bi odpravili nezakonita škofovska posvečenja. Danes naj bi bila sicer večina škofov, tudi tisti, ki so bili posvečeni brez papeževe odobritve, v občestvu z Rimom. A trd oreh, ki ga je potrebno streti, ostaja sporazum o samem postopku škofovskih imenovanj.

Vir: Radio Ognjišče / M. M. Š.

Foto: splet