Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco govoril o jubileju Usmiljenja, ki ga je uradno oznanil včeraj z odprtjem svetih vrat v baziliki svetega Petra. Zakaj jubilej Usmiljenja, je na začetku kateheze vprašal sveti oče. Ker Cerkev potrebuje ta izreden dogodek, je bil njegov odgovor na lastno vprašanje. Jubilej je za vse vernike ugoden čas, kajti s premišljevanjem božjega Usmiljenja, ki presega vsako človeško omejitev in sveti v mraku greha, lahko postanemo še bolj prepričane in učinkovite priče.

Ko obračamo pogled k Bogu, usmiljenemu Očetu, in k bratom, ki potrebujejo usmiljenje, pomeni, da pozornost usmerjamo na »bistveno vsebino evangelija«, Jezusa Kristusa, Usmiljenje, ki je postalo meso, ki daje našim očem videti veliko skrivnost troedine Božje ljubezni. Če obhajamo jubilej Usmiljenja, je zatrdil papež, je to enako, kot če v središče našega osebnega življenja in življenje naših skupnosti znova postavimo svojstveno lastnost krščanske vere, ki je Jezus Kristus, usmiljeni Bog. Pred nami je torej sveto leto, da bi »živeli usmiljenje«. Sveto leto nam je ponujeno, da bi v svojem življenju izkusili »blag in prijeten dotik Božjega odpuščanja, njegove navzočnosti ob nas in njegove bližine, predvsem v trenutkih, ki to najbolj potrebujemo«.

Ta jubilej je privilegirani trenutek, da bi se Cerkev naučila izbirati samo »to, kar je Bogu najbolj všeč«, je v nadaljevanju izpostavil papež. In kaj je Bogu najbolj všeč? Odpuščati svojim otrokom in imeti do njih usmiljenje, da bodo tudi oni sami lahko odpuščali bratom ter žareli kakor bakla Božjega usmiljenja v svetu. »Jubilej bo ugoden čas za Cerkev, če se bomo naučili izbirati to, kar je Bogu najbolj všeč, ob tem pa ne padli v skušnjavo in mislili, da je nekaj drugega pomembnejše in ima prednost. Nič ni bolj pomembnega od izbire tega, kar je Bogu najbolj všeč, to je njegovo usmiljenje, njegova ljubezen, njegova nežnost, njegov objem, njegovo ljubkovanje!«

Tudi potrebno delo prenove Cerkvenih ustanov in struktur je po papeževem prepričanju sredstvo, ki nas mora voditi v živo in poživljajočo izkušnjo Božjega usmiljenja, saj je to edino, kar lahko Cerkvi zagotovi, da bo »mesto na gori, ki se ne more skriti« (Mt 5,14). Če bi samo za trenutek pozabili, da je usmiljenje to, kar je Bogu najbolj všeč, bi bil vsak naš trud jalov, kajti postali bi sužnji svojih ustanov in struktur, pa naj bi bile še tako prenovljene.

Cilj, ki si ga Cerkev postavlja v tem svetem letu, je v sebi močno občutiti veselje nad tem, da nas je prenovil Jezus, ki nas je kakor dobri pastir prišel iskat, ker smo bili izgubljeni. Na ta način bomo v sebi okrepili gotovost, da usmiljenje lahko zares prispeva k izgrajevanju bolj človeškega sveta,« je poudaril papež. »Še posebej v teh naših časih, ko je odpuščanje redki gost v okoljih človeškega življenja, je povabilo k usmiljenju še nujnejše, in to vsepovsod: v družbi, v ustanovah, pri delu in tudi v družini.«

Ob koncu avdience je sveti oče zaželel, da bi v tem svetem letu vsak med nami doživel Božje usmiljenje.

Vir: Radio Vatikan / M.M.Š.
Foto: RV / AP