V njej sem videl predvsem garant demokracije evropskega zahodnega tipa, družbo humanosti in demokracije, kjer katoličan ni avtomatično drugorazreden državljan, družbo, katere prvi in največji sovražnik je totalitarizem.

Razvoj je šel v tej smeri nekako do padca komunizma 1990/91. Kmalu potem pa so se razmere začele postopoma, vendar stalno in temeljito spreminjati. Začeli so se povezovati liberalci, ki bi jih včasih označevali za framazone, kvazi socialisti in komunisti, ki so se razglasili za socialdemokrate. Ti so, čeprav oblastno začasno poraženi, prevzeli kot ideološko najbolj »zgrajeni« in oblastno najbolj organizirani ključne niti v svoje roke.

Proces je šel vzporedno z umiranjem klasičnih krščanskih demokratov in socialdemokratov. Mejnik ali prelomni dogodek je bila Lizbonska pogodba, sprejeta 13. decembra 2007. Evropski parlament jo je sprejel 19. februarja 2008. V ozadju so bili vrhunski mojstri manipulacije. Cena zanjo je bila strahotna. Odpovedali so s...