P. dr. Jože Pucelj, jezuit, moralni teolog, duhovni voditelj, zakonski in družinski svetovalec (terapevt) ter publicist je pozoren in razumevajoč sogovornik, dober poznavalec sedanjega časa in človeka ter zaupanja vreden vodnik na življenjskih poteh.

Doktorski študij ste končali v Innsbrucku v Avstriji s temo: »Posebnost krščanske etike pri Dietrichu Bonhoefferju«. Kaj je bilo glavno sporočilo tega protestantskega teologa?

Njegovo sporočilo je bilo: Kaj pomeni Kristus danes za nas? Po Bonhoefferju se nravno življenje kristjana odvija v dialektični napetosti med »zadnjim« in »predzadnjim«. »Predzadnje« je človekovo nravno prizadevanje, ki nujno ostaja nepopolno. Popolnost mu daje šele »zadnje« – zastonjska Božja ljubezen, ki se kaže v učlovečenem, križanem in vstalem Kristusu. Vsak kristjan je poklican k polnosti življenja, k svetosti. Počasi sestavlja kamenčke življenjskega mozaika. Včasih se raztresejo ali pa jih postavi napačno. Morda mozaika niti ne bo dokončal. Nič zato! Če bo Kristusu zvest, bo Kristus v večnosti sestavil njegov mozaik v vsej polnosti in sijaju.



Papež Frančišek pravi, da je grešnik, na katerega se je Gospod ozrl. Nekateri pa danes zanikajo greh in govorijo le o napakah …

Če smo zvesti Svetemu pismu, tudi stvarnosti greha ne smemo zanikati. Bistvo greha je nevera. V veri se človek odpre Bogu, stopi z njim v dialog in sprejme Božjo besedo. Nasprotno pa se z grehom Bogu zapre, zavrne njegov klic in gre svojo pot. Dejansko se v grehu kaže nevera, ko človek ne gradi svojega življenja na Bogu, ampak si hoče sam krojiti svojo prihodnost. Na mesto Boga postavi lastne interese.

Papež Frančišek razlikuje med grehom in pokvarjenostjo. Pokvarjenost iz greha naredi sprejemljivo dejanje. Tak človek se ne kesa in ni sprejemljiv za Božje usmiljenje, ker je zaprt sam vase.

Mnogi pravijo, da Kristus ni prišel oznanjat moralnega nauka, ampak le ljubezen, torej nič več moraliziranja …

Bistvo veselega oznanila je, da se je Bog v ljubezni sklonil k človeku. Vendar Kristus pravi: »Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel« (Mt 5,17). V okrožnici »Sijaj resnice« papež Janez Pavel II. poudari, »da zapovedi ne smemo razumeti kot najmanjšo mejo, ki je ni dovoljeno prekoračiti, temveč kot cesto, ki je odprta za nravno in duhovno pot takšne popolnosti, katere duša je ljubezen«. Torej je napačna trditev, da Kristus ni oznanjal moralnih načel. Kristus res želi, »da bi imeli življenje in ga imeli v obilju« (Jn 10,10), vendar pot k življenju vodi prek zapovedi, katerih dopolnitev je Govor na gori.

Celoten pogovor si preberite v novi številki Družine.