V Roveretu blizu Trenta v Italiji so bile ob vhodu v cerkev sv. Roka 10. januarja zažgane majhne jaslice, ki so opozarjale na nedolžne otročiče. Morali so posredovati gasilci. Požar je poškodoval vhodna vrata cerkve iz 17. st. Brez posredovanja gasilcev bi morda pogorela tudi cerkev in šola ob njej.

Požgane jaslice so bile klasične, s tem, da so bile poti tlakovane s podobami majhnih fetusov, ki so opozarjali na zamolčani pokol otrok, ki skozi desetletja, povzroča več žrtev kot svetovne vojne. Na kulisah jaslic je bila predstavljena zgodovina abortusa in o njem znani podatki: npr. v Evropi je vsaki dan izvedenih okoli 5.600 abortusov.

Kot pravi župnik g. Matteo Graziola je v igri vprašanje človeškosti in vprašanje kulture. Storilci požiga jaslic to razumejo, mnogi katoličani pa tega žal še vedno ne razumejo. Za požigom jaslic stoji politični projekt. Požig jaslic v Roveretu ni navaden vandalizem, temveč premišljeno in naročeno teroristično dejanje, ki je v skladu s političnim projektom, ki želi ustvariti »novo človeštvo« in se zavzema za »kulturo smrti« oziroma »odpadkov«. Za dosego tega cilja je potrebno zavreči krščansko moralo in utišati kristjane.

Ob takem in podobnem nasilju, ki je prisotno tudi v Sloveniji; npr. odstranitev plakata za življenje z avtobusa; kriminalizacija molitve pred porodnišnico; si postavljam vprašanje: zakaj kristjani ne bi smeli postaviti takih jaslic, pred porodnišnico moliti za življenje, opozoriti na resnico o abortusu? Zakaj ne bi smeli opozarjati na dejstva, na uradne podatke, na ugotovitve 20-ih raziskav, ki so pokazale, da so raku na dojkah, ženske, ki so naredile abortus, izpostavljene 151% bolj glede na druge ženske? Kje je zavzetost za znanost? Zakaj človekoljubni dobrotniki žensk in aktivistke za pravice žensk do abortusa to zamolčijo? Zares, zelo »prijazno«, »humano«, »pošteno« in »resnicoljubno«!

Mar kristjani niti v cerkvah ne bomo smeli postavljati jaslic? Se krščanski starši ne smejo zavzeti proti vzgoji za sovraštvo do spočetja, s katero pitajo njihove otroke? Smo res svobodni in imamo pravico do izražanja svojih stališč in vrednot? Bomo zaradi vere kmalu preganjani, kot v času rimskega imperija?

Obžalujem, da nekateri ne morejo ali nočejo pripadati biološkemu spolu, ki jim je bil dan, da so odraščali v neurejeni družini ali brez nje, da sovražijo narod, v katerem so se rodili, da jim vera in večno življenje ne pomenita nič. To sprejemam in toleriram. Ne morem in nočem pa tolerirati tega, da so kršene moje pravice, da ne smem povedati, kaj mislim in za kaj se zavzemam. Mar tisti, ki pred porodnišnico molijo za življenje, streljajo in pobijajo ženske, ki se odločijo za abortus, in zdravnike, ki abortuse delajo? Če bi do tega prišlo, to ostro zavračam. A prav tako ostro zavračam nasilje nad kristjani!

Sam se nikakor ne strinjam z zmotno ideologijo o t. i. »dobri samopodobi«, ki se je razrasla med nami. Toda, če se s to ideologijo zastruplja že otroke v vrtcih in osnovnih šolah, zakaj hoče najnaprednejša avantgarda družbe, ki prisega na to ideologijo, v meni prebujati krivdo nad tem, da sem moški, Slovenec in kristjan in me zaradi tega diskreditirati? Kaj je demokracija in za kakšno demokracijo se pravzaprav zavzemamo?

Vsem sporočam, da sem ponosen na to, da sem človek, moški, Slovenec, kristjan in duhovnik.

Bogdan Vidmar