Od geologije do šolstva in vojn

Maja Topole in Mauro Hrvatin sta predstavila geografske razmere v Občini Vodice, Teja Polenšek pa geološko zgodovino na Vodiškem.

Luka Rozman je podal arheološko podobo občine.

Marjeta Žebovec je predstavila kraje in izvor njihovih imen.

Simon Prosen piše o Vodicah v deželi Karnioli.

Jurij Šilc je napisal izčrpni zgodovinski raziskavi, v prvi je prikazal starejšo zgodovino Vodic in bližnje okolice, v drugi pa prebivalce in upravo vodiške okolice od Marije Terezije do zloma Kraljevine Jugoslavije.

Karmen Jančar je raziskala zgodovino šolstva v občini: v Vodicah, Repnjah, Šinkovem Turnu in Skaručni. Njen je tudi prispevek o velikem ljubljanskem potresu 1895 v Vodicah.

Marjeta Žebovec piše o vojnah v 20. stoletju na območju sedanje Občine Vodice.


Znamenite osebnosti z območja Občine Vodice

Posebej so predstavili znamenite osebnosti z območja Občine Vodice.

To so: jezikoslovec Jernej Kopitar, pravnik in politik Valentin Zarnik, slikar Matija Koželj, časnikar in pisatelj Jakob Alešovec, klasični filolog in slavist Franc Hubad, naravoslovec Josip Hubad, esperantist in kmetijski strokovnjak Franc Štupar, glasbeni pedagog Matej Hubad, Ivanka Jerovšek – Vodiška Johanca, pianist Anton Trost, violinist Ivan Trost, slavist Fran Petre, umetnik in domoljub Stanko Kocelj, kemik Rajko Kavčič, dirigent Samo Hubad, učiteljica in domoljubka (Koroška) Marija Inzko, roj. Ziherl ter pesnica in slikarka Antonija Baksa Srnel.

V zadnjem je Jurij Šilc predstavil duhovnike, ki so bili rojeni v župnijah Vodice in Zapoge, Marjeta Žebovec pa duhovnike, ki so delovali v obeh župnijah.

Metoda Kemperl je osvetlila sakralno kulturno dediščino občine.

Damjana Pediček Terseglav je predstavila etnološko profano stavbno dediščino v občini, Kaja Zupanek pa vodiške preste.

Marjeta Žebovec in Rado Čuk sta prikazala življenje občine od leta 1994 do 2020.


Kamniški zbornik, št. 25

Kamniški zbornik, ki ga občina v zadnjem obdobju izdaja na vsaki dve leti (prva številka je izšla leta 1955), je med Kamničani in tudi številnimi bralci in raziskovalci od drugod priljubljena publikacija.

Na skoraj štiristo straneh je v njem mogo­če prebrati članke z različnih področij, povezane s Kamnikom in Kamničani, ki jih je napisalo 43 avtorjev. Tudi zadnjega je uredila dolgoletna urednica dr. Marjeta Humar.

Besedila so razdeljena v naslednje sklope: gospodarstvo, ekologija, naravoslovje, zgodovina, umetnostna zgodovina, muzeologija, muzikologija, jezikoslovje, kulturologija, urbanistično načrtovanje in oblikovanje, pesniki, likovni ustvarjalci in oblikovalci, pogovori s Kamničani, osebnosti ter nekrologi.

Naslovnica, delo kamniškega umetnika Dušana Sterleta, in notranje ilustracije so letos v znamenju narodnih noš, saj tradicionalna prireditev Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku letos praznuje jubilejno, petdeseto izvedbo.