V mesecu decembru 2024 je umrl moj oče. Zadnja leta pred smrtjo je velikokrat izražal svojo željo, da bi umrl doma, čeprav ni imel večjih zdravstvenih težav. V decembru 2024 pa je doživel možgansko kap in je bil nato hospitaliziran na Nevrološki kliniki, intenzivni oddelek. Ob prvem stiku z zdravnikom smo bili svojci seznanjeni, da je stanje resno in naj bomo pripravljeni na vse.

Leto dni prej sem se udeležila seminarja Karitas na temo paliativne oskrbe. Ob novici, da je stanje z očetom zelo resno in naj bomo pripravljeni na vse, sem glede na znanja, ki sem jih pridobila na seminarju, hitro odreagirala in poskrbela, da je očeta obiskal duhovnik ter mu podelil bolniško maziljenje. Pri tem smo bili lahko prisotni vsi njegovi najbližji, kar nam je zelo veliko pomenilo in nas povezalo med seboj. Zavedali smo se stanja in hkrati upali.

Sprva je bil oče na intenzivnem oddelku, kjer so bili prisotni zdravniki in smo lahko vsak dan, ko smo prihajali k očetu, dobili informacije o stanju. Zaradi...