Delo je v sozaložništvu Rafaelove družbe in založbe Družina izšlo v 7. junija letos. Še isti mesec so ga predstavili v Trstu, Celovcu, na Igu, v Gorici in na Šentjoštu, kjer so Grumu ob slovesnosti pri Kapeli mučencev podelili Ehrlichovo priznanje, žal v odsotnosti. Priznanje je prejel kot zaslužni Slovenec, ki s pogumom, vztrajnostjo, predanostjo in ljubeznijo ohranja spomin na težke čase slovenske polpretekle zgodovine in je s svojim delom navdih za prihodnje rodove.

Veselje do življenja, ljubezen do resnice

Marjan Grum, rojen l. 1939 v Podkraju pri Igu, je v Argentini ustvaril edinstveno umetniško pot. 

Marjan Grum, Tango. FOTO: Tatjana Splichal

Njegove skulpture iz odpadnega železa z elegantnimi linijami upodabljajo glasbenike in razne prizore z buenosaireških ulic, spet druge pa ob spretnem prepletanju kiparskih in slikarskih tehnik v vsej ekspresivnosti opozarjajo na nedopustno zatiranje sočloveka, tudi na slovenski holokavst in eksodus.

»Pretresljivo. Globoko. Presežno. Čudovito.«

Na predstavitvi v Galeriji Družina je Grumu zapel Slovenski oktet. FOTO: Tatjana Splichal 

Nikoli ideološki, vselej odprt presežnemu

Septembra so se že zvrstile predstavitve v Lazah pri Tuhinju, Trebnjem, Poljanah nad Škofjo Loko in Vojniku, od 22. do 26. septembra je razstava gostovala v Državnem zboru Republike Slovenije, 22. novembra pa bodo monografijo predstavili v Grumovem muzeju Museo Conventillo Marjan Grum v Buenos Airesu.

Marjan Grum z ženo, umetnico Noemi Beatriz Corvalán. FOTO: Lučka Oblak Čop

Dogodek v Galeriji Družina je v ponedeljek, 29. septembra, uvedel nastop Slovenskega okteta. Pevci so z umetnikom prijateljsko povezani že od l. 2008, ko so ga obiskali v Argentini. 

Grumova upodobitev Slovenskega okteta, 2008. FOTO: Lučka Oblak Kos

Zdravljici ter pesmima Rož, Podjuna, Zila in Tam, kjer pisana so polja je v sledil uvodni pozdrav direktorja Družine Toneta Rodeta. Izpostavil je, da umetnik pričuje o življenju, ki lahko vzklije iz še tako hudih preizkušenj. 

Globok, redkobeseden, poln vrednot in čustev, vse dela z veliko ljubeznijo.

Ob opozarjanju na človeško trpljenje Grum nikoli ni ideološki – ustvarja umetnost, s katero se želi ljudi dotakniti in odtaliti zakrknjena srca. 

Tone Rode, Mirjam Oblak, Milček Komelj, Lenart Rihar. FOTO: Tatjana Splichal

Sledil je ogled kratkega filmskega portreta umetnika, ki je letos nastal v režiji Barbare Kržišnik.

Slovenska vedrina in argentinski temperament

Monografijo so v pogovoru z Davidom Ahačičem predstavili snovalci Lenart Rihar, akademik Milček Komelj, Mirjam Oblak in Gregor Batagelj. 

Umetnik tudi ob kazanju na trpljenje ohranja temeljno življenjsko vedrino in neuničljivo vero v poveličanje.

Rihar se je zahvalil vsem soustvarjalcem monografije v Sloveniji in Argentini, saj bo navdušujoči umetnik s svojimi stvaritvami zdaj bolj poznan v Sloveniji in svetu – izdaja je namreč dvojezična, slovensko-španska. 

Gregor Batagelj, Mirjam Oblak, Milček Komelj in Lenart Rihar so monografijo in umetnika predstavili v pogovoru z Davidom Ahačičem. FOTO: Tatjana Splichal

Poleg življenjske zgodbe in kratkega umetnostno-zgodovinskega pogleda na Grumovo ustvarjanje, ki ga je prispevala Andrejka Dolinar, prvi del knjige obsega tudi poglobljeno umetnostnozgodovinsko študijo Milčka Komelja. 

Panojska razstava o Marjanu Grumu in njegovi ustvarjalnosti. FOTO: Tatjana Splichal

Ta je v pogovoru posebej izpostavil inventivnost in duhovitost »poglobljenega prvinskega umetnika, ki tudi ob kazanju na trpljenje ohranja temeljno življenjsko vedrino in neuničljivo vero v poveličanje«.

Grum ustvarja umetnost, s katero se želi ljudi dotakniti in odtaliti zakrknjena srca.

»Vedno so bile na mizi rože«

Mirjam Oblak, sourednica knjige na argentinski strani, je poudarila neločljivo povezanost Grumovega življenja, dela in vrednot. Pri gostoljubnem umetniku in njegovi ženi je bila ob brezštevilnih obiskih, povezanih z nastajanjem knjige, vselej prisrčno sprejeta. Ob umetniškem delu so ji odstirali človeka, ki globok, redkobeseden, poln vrednot in čustev, vse dela z veliko ljubeznijo. 

Marjan Grum skulpture iz železa ustvarja z varjenjem. FOTO: Lučka Oblak Kos

Njegove skulpture v vsej ekspresivnosti opozarjajo na nedopustno zatiranje sočloveka.

Gotovo sta tudi na to vplivali dve zanj ključni osebi: sopotnica in soustvarjalka žena Noemi Beatriz Corvalán in mama Slavka, rojena Matjašič, zgled vere, zaupanja v Boga, temelj njegovega notranjega življenja, ki je že v zgodnjih letih prepoznala in spodbujala sinov talent, hkrati pa je tudi sredi revščine znala ustvariti ljubek dom, v katerem so bili vedno prt, zavese, rože.

Mama Slavka Grum, roj. Matjašič, z otroki: z leve Ivan, Marjan, Franci in Fani. FOTO: osebni arhiv Marjana Gruma 

Da so jo, mamo in očeta obenem, otroci v soseski klicali »gospata«, se spominja Gregor Batagelj, ki je s Tomažem Rantom za monografijo pripravil oris Grumove življenjske poti. 

Marjan Grum, Mesoreznica oblikuje ljudi - življenje. FOTO: Tatjana Splichal

V pogovoru je nanizal nekaj odločilnih momentov in srečanj, ob katerih je deček iz Tomišlja postal svetovno uveljavljeni umetnik, njegov muzej Museo Conventillo Marjan Grum v buenosaireški umetniški četrti La Boca pa ena prepoznavnejših destinacij, kjer so rojaki še posebej dobrodošli. 

Umetnik pričuje o življenju, ki lahko vzklije iz še tako hudih preizkušenj.

Kdor se tja ne more odpraviti, lahko umetnika in njegovo delo sreča prek skrbno pripravljene monografije, ki jo je ena od sodelavk in prvih bralk označila: »Pretresljivo. Globoko. Presežno. Čudovito.«

Monografija Marjan Grum. FOTO: Tatjana Splichal