Obljubljena dežela je kmalu po smrti kralja Salomona leta 931 pred Kristusom razpadla na dve ločeni kraljestvi. Izrael, večja dežela na severu, je imel prestolnico v Samariji. Ni mu več vladal potomec kralja Davida. V južni deželi Judu, kjer se zgodba iz romana Bogovi in kralji dogaja, je Davidova kraljeva družina še naprej vladala v Jeruzalemu.

Pripoved opisuje dogodke v življenju dveh Judovih kraljev: Aháza, ki je vladal med letoma 732 in 716 pred Kristusom, in njegovega sina Ezekíja, ki je bil na prestolu od leta 716 do 687 pred Kristusom.

Ahaz, potomec kralja Davida, je namesto Jahveja, začel častiti malika Moloha in mu celo daroval svojega prvorojenca. Tudi Ezekija, njegov drugorojenec, ni varen pred njegovimi poskusi, da bi zadovoljil krvi željnega boga. Kraljica Abija, Ezekijeva mati, se odloči, da tega ne bo nikoli dovolila. Mati in sin iščeta v deželi, polni nasilja, vir prave moči.

V smrtnem strahu spoznata Jahveja, Boga svojih prednikov.

Pripoved temelji na skrbnem preučevanju Svetega pisma in opomb. Pisateljica je uporabila besede svetopisemskih oseb, da je ustvarila pristne pogovore. Kadar liki berejo ali navajajo svetopisemske odlomke in kadar preroki izgovarjajo Gospodove besede, pa so ti neposredni navedki iz Slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma. Avtorica je le spremenila besedo ‚Gospod‘ v ‚Jahve‘. Bralci, ki jih zanima več, lahko raziščejo celotne opise teh dogodkov v Svetem pismu, medtem ko bodo brali prvo od petih knjig iz serije Kronika kraljev.

Svetopisemske navezave v knjigi Bogovi in kralji:

Druga knjiga kraljev 16
Druga knjiga kraljev 18,1–3
Druga kroniška knjiga 28,1–8.16–27
Druga kroniška knjiga 29,1–14
Druga kroniška knjiga 26,3–5.16–23
Jeremija 26,18–19
Prerokbe Izaija in Miheja

Knjigo Bogovi in kralji lahko naročite po telefonu 01/360-28-28, e-naslovu narocila@druzina.si ali v naši spletni trgovini. Lahko pa nas tudi obiščete v eni od šestih Družininih knjigarn po vsej Sloveniji.