Nadaljevanje iz: Zgodovinar Milko Mikola, spomini, komunistično nasilje [5]

Vzpostavili smo Bazo člankov o komunističnem nasilju

Poleg izdajanja dokumentov in pričevanj o povojnem komunističnem povojnem nasilju v Sloveniji sem kot vodja Sektorja za popravo krivic in za narodno spravo začrtal in izvedel še naslednje pomembne projekte:

1. Vzpostavili smo bazo podatkov objavljenih člankov o povojnem komunističnem nasilju v Sloveniji po drugi svetovni vojni, ki so bili objavljeni v slovenskih časopisih in revijah po letu 1990. Bazo člankov je vzpostavil ter urejal zgodovinar in publicist Ivo Žajdela, ki je že razpolagal z ogromno podatki na to tematiko.

2. Pripravili smo študijo o premoženju Judov na Slovenskem pred drugo svetovno vojno.

3. Nekaterim mladim zgodovinarjem smo omogočili, da so lahko objavili svoje diplomske naloge, ki so obravnavale tematiko o povojnem komunističnem nasilju v Sloveniji. Tako je zgodovinarki Ministrstvo za pravosodje mag. Mariji Čipić Rehar leta 2007 finančno omogočilo, da je pri Družini izdala svojo študijo Cerkev in oblast na Primorskem v letih 1945–1953, ki predstavlja eno najboljših del o komunističnem nasilju v Sloveniji po letu 1945. Zgodovinarki Katji Zupanič je Študijski center za narodno spravo leta 2008 izdal njeno diplomsko delo Četništvo na Štajerskem. V uvodnem delu zbornika Dokumenti o rudarski stavki v Zasavju, ki smo ga izdali leta 2007, smo objavili diplomsko delo zgodovinarke Darje Skopec Stavka v rudnikih Trbovlje-Hrastnik in Zagorje od 13. 1. do 16. 1. 1958. Leta 2009 smo izdali delo zgodovinarja Jurija Štesla Pohorska afera. Krvavi izpadi štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in pomladjo 1944.

Milko Mikola leta 2013. FOTO: Ivo Žajdela

Vrnitev državljanstva osebam, ki so jim ga odvzeli, ko so bili še mladoletni

Med nalogami, ki sem jih opravljal v času vodenja Sektorja za popravo krivic in za narodno spravo, moram omeniti še eno, ki pa ni bila povezana z raziskovalnim delom. Vlada Republike Slovenije je 24. novembra 2005 sprejela sklep o ustanovitvi komisije pri Sektorju za popravo krivic in za narodno spravo, ki bo pristojnim organom pri upravnih enotah dajala svoje mnenje v zvezi s priznanjem pravice do vrnitve državljanstva osebam, ki jim je bilo odvzeto, ko so bile še mladoletne. Komisijo sta poleg mene kot njenega predsednika sestavljala še zgodovinarja dr. Marjan Žnidarič iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor in direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman. V vseh obravnavanih primerih je komisija soglasno sprejela stališče, da je tem osebam treba priznati pravico do vrnitve državljanstva, pri čemer je izhajala iz prepričanja, da kot mladoletne osebe niso mogle storiti kaznivih dejanj, zaradi katerih bi jim bilo treba odvzeti državljanstvo. Upravni organi na upravnih enotah, ki so obravnavali vloge teh oseb, so takšno naše stališče dosledno upoštevali in njihove vloge pozitivno rešili, kar je nedvomno prispevalo k popravljanju krivic, ki so bile po vojni storjene nekaterim mladoletnim osebam.

/Izpuščeni del besedila./

Najprej so mojo zaposlitev prisilno prekinili komunisti potem pa »pomladniki«

Moram reči, da me je prisilna upokojitev dokaj prizadela. /Izpuščeni del besedila./

Tako se mi je že drugič v življenju zgodilo, da sem moral svojo zaposlitev prisilno prekiniti, le da me tokrat k temu niso prisilili komunisti. /Izpuščeni del besedila./

Milko Mikola leta 2016 VIR: Radio Celje

Po upokojitvi sem izdal pomembne knjige o komunističnem nasilju

Z upokojitvijo se moje znanstveno raziskovalno delo ni zaključilo. Doma sem hranil veliko reprodukcij arhivskega gradiva, ki sem si jih že pred zaposlitvijo na Sektorju za popravo krivic in za narodno spravo naredil v Zgodovinskem arhivu Celje in v Arhivu Republike Slovenije. Poleg tega sem še naprej pridno obiskoval arhive in zbiral arhivsko gradivo o temah, ki sem jih nameraval raziskovati. To mi je omogočilo, da sem v letih 2012, 2014, 2015 in 2016 izdal naslednje štiri študije: leta 2012 Rdeče nasilje. Represija v Sloveniji po letu 1945; leta 2014 Revolucionarno nasilje na Štajerskem 1941–1945; leta 2015 Celje v plamenih revolucije: revolucionarno nasilje v Celju v prvih povojnih letih in leta 2016 Kazenske ustanove in zaporniki v Sloveniji 1945–1951.

Leta 2014 Revolucionarno nasilje na Štajerskem 1941–1945.

Mateja Čoh Kladnik, Številne žrtve iztrgane pozabi, Milko Mikola, Demokracija, 17. 7. 2014Ivan Puc, Revolucionarno nasilje na Štajerskem, Milko Mikola, Reporter, 16. 6. 2014

Leta 2015 Celje v plamenih revolucije. Revolucionarno nasilje v Celju v prvih povojnih letih.

Ivo Žajdela, Komunistično uničevanje Celja, Celje v plamenih revolucije, Milko Mikola, Demokracija, 17. 3. 2016

Leta 2016 Kazenske ustanove in zaporniki v Sloveniji 1945–1951.

Bogdan Sajovic, Komunistična koncentracijska taborišča in zapori v Sloveniji, Milko Mikola, Demokracija, 16. 6. 2016

Vasi, kjer živim, sem leta 2022 podaril knjigo Zgodovina Škofje vasi z bližnjo okolico.

Tatjana Cvirn, Ustvarjalni upokojenski čas, Škofja vas, Milko Mikola, Novi tednik, 2. 2. 2023Študija Rdeče nasilje predstavlja moje življenjsko delo

Med navedenimi študijami ima nedvomno posebno mesto študija Rdeče nasilje, ki predstavlja moje življenjsko delo. V njej je podan pregled vseh najtežjih oblik nasilja, ki jih je v Sloveniji po letu 1945 izvajal komunistični režim: poboji domobrancev in civilistov, komunistična koncentracijska in delovna taborišča, izgoni prebivalcev, politični sodni procesi proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom komunističnega režima, nasilne razlastitve premoženja (zaplembe, agrarna forma in nacionalizacije), zatiranje vere in nasilje nad posameznimi verskimi skupnostmi ter izgoni prebivalcev. Veliko večino podatkov, ki sem jih navedel v tem delu, sem povzel iz lastnih študij in že objavljenih prispevkov. Čeprav je bilo to prvo tovrstno delo v Sloveniji, so ga glavni mediji povsem zamolčali in njegovega izida niso niti omenili. Ker je Celjska Mohorjeva družba knjigo uvrstila v svojo letno zbirko, je izšla v nakladi 4.500 izvodov, kar pomeni, da jo je prebralo več tisoč bralcev.

Leta 2012 sem izdal izjemno odmevno knjigo Rdeče nasilje. Represija v Sloveniji po letu 1945.

Bogdan Sajovic, Rdeče nasilje po letu 1945, Milko Mikola, Demokracija, 31. 1. 2013DD, Zgodovina ni enkrat za vselej napisana, Rdeče nasilje, Milko Mikola, Novi glas, 21. 3. 2013Komunistično nasilje nad ženskami in otroki na Slovenskem

Moja zadnja študija o komunističnem nasilju ima naslov Neoprostljivo in podnaslov Komunistično nasilje nad ženskami in otroki na Slovenskem. Izšla je leta 2024 pri založbi Družina. Večina študije je napisane na podlagi člankov, ki so bili o tej problematiki objavljeni v časopisih in v zgodovinskih delih. Ob njenem pisanju sem pogosto doživljal hude strese, ko sem se skušal poglobiti v usode posameznih žrtev. Zlasti so me pretresle tragične usode romskih otrok. S to študijo sem svoje proučevanje komunističnega nasilja v Sloveniji dokončno zaključil, saj sem z njo izpolnil vse cilje, ki sem si jih zastavil, ko sem stopil na pot njegovega raziskovanja.

Leta 2024 sem pri založbi Družina izdal svojo zadnjo knjigo Neoprostljivo.

Konec v: Zgodovinar Milko Mikola, spomini, komunistično nasilje [7]