V knjigi Zois. Študije (500 strani) so se urednik Luka Vidmar in avtorji vrnili k baronu Žigi Zoisu (1747‒1819) kot osrednji osebnosti zadnjih dveh desetletij 18. in prvih dveh desetletij 19. stoletja v vojvodini Kranjski in na Slovenskem.

Zoisova prizadevanja so trajno prispevala k razvoju znanosti in umetnosti

Urednik in avtorji niso imeli namena, da pregledno zajamejo vse razsežnosti Zoisovega življenja in dela, ampak da predstavijo zadnje raziskave na tem področju in tako spodbudijo nove, saj arhivski viri še zdaleč niso izčrpani. Avtorji prispevkov obravnavajo Zoisovo razsvetljenstvo, pesništvo in jezikoslovje, njegovo prizadevanja za razvoj slovenskega jezika v Ilirskih provincah in habsburški monarhiji, ukvarjanje z geologijo, zbiranjem knjig, urejanjem palače na Bregu ter vrtov v Ljubljani in na Brdu pri Kranju, z ohranjeno materialno dediščino, prav tako pa z njegovo glasbeno ustvarjalnostjo, kulturnim mecenstvom in s fužinarsko dejavnostjo družine Zois. Študije potrjujejo, da so Zoisova prizadevanja trajno prispevala k razvoju znanosti in umetnosti na Kranjskem ter bistveno pospešila razvoj Slovencev v moderen evropski narod.

Urednik knjige o Zoisu Luka Vidmar med njeno predstavitvijo v Ljubljani 17. aprila 2025. FOTO: Ivo Žajdela

Žiga Zois osrednji osebnosti slovenskega razsvetljenstva

Janko Kos piše o Žigi Zoisu kot osrednji osebnosti slovenskega razsvetljenstva. Marijan Dović je raziskal Zoisovo pesništvo in vprašanje »prvega kranjskega pesnika«. Irena Orel je predstavila Zoisov prispevek k razvoju slovenskega jezika in jezikoslovja. Janez Šumrada je osvetlil Zoisa, Vodnika in slovenski jezikovno-politični program v Napoleonovi Iliriji. Luka Vidmar piše o Zoisovi reviziji preroda slovenskega jezika (1819). Mihael Brenčič je raziskal Zoisa in razsvetljensko geologijo.

Patrizia Farinelli je pod naslovom Naravoslovne študije in razvedrilna literatura podala pogled na italijanske knjige barona Zoisa. Sonja Svoljšak in Urša Kocjan sta naredili rekonstrukcijo Zoisove knjižnice v Cobbis+ (katalog NUK; viri, metodologija, izzivi, perspektive). Metoda Kokole je raziskala glasbo pri Zoisovih v Ljubljani, Marko Motnik pa glasbeni salon družine Zois na Dunaju.

Metoda Kemperl je prikazala zgodovino gradnje Zoisove palače v Ljubljani. Ines Babnik piše o umnosti in umetnosti Zoisovih vrtov, Ana Pokrajac Iskra pa o Zoisovi ostalini v zbirki Mestnega muzeja Ljubljana. Irena Lačen Benedičič in Marko Mugerli sta osvetlila Zoise kot lastnike fužin. Stane Granda piše o Zoisih med plemiči in podpornikih slovenske kulture.

Luka Vidmar – uvod

Historični seminar 15

Historični seminar 15 prinaša raznovrsten nabor tematik, ki časovno segajo od srednjeveških začetkov plemiške družine Herberstein pa vse do značilnega prikazovanja pokrajin ob Jadranu v okviru habsburške propagande v začetku 20. stoletja. Zajema raznolika področja, kot so zgodovina, rodoslovje, umetnostna in literarna zgodovina ter antropologija. Monografijo uvede razprava Gašperja Oitzla o rudarskih redih za območja rudnikov železa v Vzhodnih Alpah med 14. in 16. stoletjem. Sylvia Stegbauer piše o jezuitskem redu v Notranji Avstriji, zlasti o gradbeni in funkcionalni zgodovini Jezuitskega kolegija v Gradcu. Članek Matjaža Grahornika predstavlja razvejan genealoški oris pomembne štajerske plemiške rodbine Herberstein. Andreas Golob je preučil bogato in do sedaj prezrto gradivo o habsburški cenzuri 18. stoletja, ki se je ohranilo v notranjeavstrijskih arhivih, Daša Ličen pa se posveča delovanju tržaških društev v 19. stoletju s stališča udejstvovanja različnih družbenih razredov v njih. Historični seminar 15 zaključuje prispevek Salvatoreja Pappalarda o prikazu Jadrana v habsburški cesarski propagandi na zadnji veliki mednarodni razstavi avstro-ogrske monarhije leta 1913 na Dunaju.

Gašper Oitzl je predstavil rudarski redi kot vir za raziskave zgodovine železarstva na Slovenskem. Matjaž Grahornik je osvetlil rodbino Herberstein od srednjega veka do danes. Daša Ličen je podala nacionalno neobremenjen pogled na tržaško meščanstvo dolgega 19. stoletja (primer društev).

 Objavljeni so tudi trije prispevki v angleščini: Sylvia Stegbauer, The Jesuits in Inner Austria. Studies on the Settlement of the Order in Graz, Andreas Golob, Practices and Problems of Censorship in Inner Austria between Centralism and Federalism, circa 1780–1809, Salvatore Pappalardo, In the South of the Monarchy Lies our Strength. Istria and Dalmatia in the Habsburg Imperial Propaganda of the Vienna Adria-Ausstellung in 1913.